Živijo!

Skupaj živimo tri študentke, vsaka ima svojo sobo, prijateljujemo pa na 2: 1. Tina in Barbara se poznata od prej in študirata na isti smeri, jaz pa sem drugačna. Čeprav bi se rada družila z njima, se ne morem, ker me izkoriščata. Barbara je s seboj pripeljala polletnega psa, ki grize, napada in uničuje, ker nas čez dan pač ni in mu je dolgčas. Ona se zaveda, da je to mladič, ki bi moral tekati, a ne naredi nič,Tina pa tudi ne, ker sem tukaj jaz. Najprej sem bila vesela, ko sem s kužatom hodila ven, zdaj pa vidim, da sem Barbaro s tem razvadila in da zdaj že samoumevno računa name, sama pa ga pelje vem za manj kakor minuto. Ko sem se hotela pogovoriti o tem, sta mi obe rekli naj grem v ****, in to me je tako prizadelo, da psa nisem več vodila ven, on pa je potrebo opravljal kar v kuhinji, ker je Barbara čakala, koliko časa bom zdržala, da se tako muči. Pošiljala ga je k meni in mu govorila, da ga sprehajam jaz, ne pa ona. Mene ima pes za svojo glavno skrbnico, postal je odvisen od mene, Barbara pa hkrati vsem razlaga, da je njen. Ja, zanjo sem res idealna cimra, ker sem tiha in si ničesar ne izposojam, njen pes pa za vse prosi mene, ne njo. Vsega imam dovolj, preseliti pa se nočem, ker sem bila v tem stanovanju prva. Povleklo me je in osmešila sem se, zdaj pa se počutim kot idiot, ker ne vem, kaj naj naredim, kadar me njen pes prosjači za sprehod.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skrito v raju: Takšna je bila Ines za kamero

Igralka Sandra Debelak je morala v seriji Skrito v raju pogosto upodabljati otožna čustva, kako pa se je na snemanju počutila sama?

E. S.

Odgovor:

V omenjenem stanovanju vztrajate motivirani z jezo, ki ni dober temelj za spreminjanje in ohranjanje korektnih odnosov s sostanovalkama. Od dveh možnosti, kjer prvo, ko vi vzgajate in oskrbujete psa, že počnete, vam ostaja še ta, da se preselite. Kako ste se pogovarjali in kdaj ste se zaprli vase, je zdaj že vseeno, bistvo je, da se v skupnem domu ne počutite sproščeno. Pes se ne bo spremenil, vašima dvema »prijateljicama« pa je za vas bolj ali manj vseeno. Če vam je veliko do tega, da bi postali podobni sostanovalkama in ju potrebujete zato, da ju lahko opazujete, potem se ne pritožujte nad vlogo, v katero ste privolili, če si želite psa, pa se preselite in si nabavite svojega. Omenjeni ljubki kuža ni vaš, skrbnica pa zanj očitno vsaj delno skrbi, zato pes ne trpi in ni tako hudo zapostavljen, da bi vi vztrajali v stanovanju zato, ker se vam tako zelo smili. Vsak pes dela s človekom tako, kakor lahko, in vsak pasji mladič, tudi tisti, ki si ga boste morda omislili sami, si želi še in še in še več, le od človeka pa je odvisno, kako to neusahljivo energijo preusmerja oziroma kaj živali dovoli in česa ji ne pusti početi.