Kam se lahko v Sloveniji obrnejo ljudje v stiski?

V Sloveniji imamo kar nekaj možnosti, da si pomagamo, ko smo v stiski. Najhitreje lahko sedemo za računalnik in podporo poiščemo na različnih strokovnih forumih, kjer – poleg strokovnjakov – odgovarjajo tudi tisti, ki imajo podobne težave, izzive in stiske. Prednost virtualne pomoči je v tem, da lahko ohranimo svojo zasebnost, vendar se težava lahko pojavi, ko posameznik prebere in si zapomni samo najslabše informacije. To lahko okrepi posameznikovo stisko, zato je dober prvi korak telefonski pogovor (nekateri so dostopni ves čas in so brezplačni). Seveda pa je za dolgoročno uspešno zmanjševanje duševne stiske pomembno, da se odločimo za terapijo, kjer se naučimo strategij za upravljanje vseh izzivov, ki jih prinesejo različne duševne motnje.

Do kakšnih posledic lahko pride, če ljudje ignorirajo anksiozne motnje, zakaj jih je potrebno zdraviti, so sploh ozdravljive?

V osnovi gre za tesnobo, ki pridobiva na moči, če je ne zmanjšamo. Tesnoba se lahko pokaže v obliki paničnih napadov, pa tudi tega, da oseba ostaja doma, ker se neprijetno počuti v družbi ljudi. Posamezniki lahko razvijejo določene fobije in obsesije – vse to nakazuje na tesnobo, vendar se moramo zavedati, da ima tesnoba različne obraze in da naša notranjost teži k temu, da vzpostavi ravnovesje. Tesnobo torej moramo sprostiti, in če se ne odločimo za psihološko podporo, potem razvijemo navidezne in zelo kratkoročne strategije, ki dajejo občutek, da vzpostavljamo ravnovesje. Naj podam primer: oseba s socialno anksioznostjo (tj. oseba pri stikih z drugimi zaznava izrazito tesnobo) bo raje ostala doma in se izogibala druženjem z namenom, da ohranja ravnovesje oziroma občutek nadzora. To je navidezna in zelo kratkoročno dobra strategija, za dolgoročno zmanjševanje te motnje pa bi oseba potrebovala strukturirano delo s psihologom oziroma terapevtom. Terapevt osebam z različnimi oblikami tesnobe namreč pomaga zgraditi strategije, kjer svojo tesnobo resnično nadzorujejo, zmanjšujejo in celo odpravijo. Zelo uspešna je hipnoza, ki hitro oblikuje nove vedenjske vzorce in odzive.

Kje je Slovenija v primerjavi z svetom na tem področju? Kako se tega lotevajo v svetu?

Če se osredotočimo predvsem na angleški in ameriški prostor, potem moramo izpostaviti, da je tam struktura pomoči veliko bolj razvejana in hitra. Težav se lotevajo zelo celostno, kar pomeni, da pri podpori sodeluje ekipa strokovnjakov. V Ameriki so veliko bolj odprti in duševne stiske oziroma mentalno zdravje niso tabu. Vedno več zvezdnikov javno spregovori o svojih težavah, kar omogoči začetek prepoznavanja, da se s stiskami soočamo vsi in da jih je dobro čim prej začeti reševati. Hitreje, ko se odzovemo, hitreje lahko zaznamo prve pozitivne spremembe.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Spoznajte mamo župana Zorana Jankovića: Če se ne bi poročila, bi bila političarka

Ivanka Janković, rojena Potecin, je gospa z veliko začetnico. Ne zato, ker je mama ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga sicer obožuje. Kompliment si je prislužila kar sama. Ker je znala življenje ter njegove vzpone in padce sprejemati s pokončno glavo in zdravo trmo.

Katere oblike zdravljenja so najbolj učinkovite? Ali je stroka enotna, kako jih zdraviti?

Najboljši pristop je terapija; v določenih primerih je potrebno dodati ali začeti z medikamentozno terapijo (tj. z zdravili), da lahko potem nadaljujemo z različnimi oblikami terapije, ki posameznika naučijo novih vedenj oziroma strategij, kako naj s svojimi stiskami živi čim bolj kakovostno življenje. Največji razkorak v stroki se pojavlja pri (ne)strinjaju, če zadostuje samo medikamentozna terapija. Sama sem mnenja, da je v določenih primerih potrebna, vendar je prav strukturirana psihološka pomoč tista, ki določa kakovost življenja na dolgi rok.

Zakaj je po vašem mnenju Slovenija že toliko časa v samem vrhu po stopnji samomorov? Je to povezano z anksioznimi motnjami v Sloveniji?

Pri samomorih smo Slovenci v samem svetovnem vrhu že nekaj časa, kar bi lahko pripisala kombinaciji večih različnih elementov: duševno zdravje je še vedno tabu tema, zato ljudje sami rešujejo stiske na neprimeren način (npr. alkohol), simptomi se krepijo, izhoda ni in samomor se v določenem trenutku zdi edini izhod.

Ali so anksiozne motnje značilne zgolj za ljudi v mestih ali jih najdemo v vseh okoljih?

Anksiozne motnje so razširjene v vseh okoljih; to je približno tako, kot če bi se pogovarjali o razširjenosti prehlada ali noric. Seveda pa obstajajo okoliščine, kjer je anksioznost bolj prisotna. Bolj kot okolje je pomemben faktor spol: ženske smo bolj nagnjene k ankioznim motnjam kot moški, študije pa kažejo, da hiter način življenja in uskljajevanje številnih obveznosti (sploh kariere in družine) pomembno vpliva na povečanje verjetnosti, da posameznik razvije aksiozno motnjo.

So anksiozne motnje dedno pogojene?

Nekateri strokovnjaki izpostavljajo, da so naučene: to pomeni, da smo se kot otroci učili – ker smo opazovali – paničnih odzivov v določenih okoliščinah. Seveda gre za kombinacijo genetike in okolja. Vedno.

Ali lahko človek z anksioznimi motnjami zgradi uspešno kariero in zakaj?

Oseba z anksiozno motnjo je lahko na poslovnem področju zelo uspešna. Vse je odvisno od tega, kako dobro je oseba seznanjena z možnimi strategijami za upravljanje njenih stisk in koliko vztrajna je pri tem, da se odloči za uporabi novih vedenj. Če bi zelo poenostavila, potem bi lahko rekla, da je pri nadzorovanju in zmanjševanju tesnobe pomembna vztrajnost. S terapevtom se oseba nauči, kako lahko vse skupaj nadzoruje, potem pa je pomembno, da pri tem vztraja. Seveda pridejo slabi dnevi, vendar oseba prepoznava, kaj se z njo dogaja in lahko hitreje rešuje trenutno stisko. Najhuje je, ko se samo prepustimo in upamo, da bo minilo. Napadi seveda minejo, vendar se praviloma pojavljajo vedno pogosteje in vedno bolj intenzivno, kar načne občutek nadzora, ki je za osebo z anksiozno motnjo bistvenega pomena).

Kakšni so trije najbolj značilni znaki anksioznih motenj in kako si posameznik lahko sam pomaga pri začetnih znakih? So morda samoozdravljive?

Napetost oziroma stalen strah (zaradi različnih stvari) in živčnost. Najboljši nasvet je, da tedensko poskrbimo za sproščanje. To je lahko vizualizacija (tj. hipnoza), šport in veliko narave. Če se prepustimo – in ne gre za odziv na omejeno zelo naporno časovno obdobje – aksiozne motnje pridobivajo na moči. Če napetost in strah tlačimo, bo nekje našel način za sprostitev; to so lahko glavoboli, nespečnost, razdražljivost in tudi različne oblike psihosomatskih bolezni.

Ali so anksiozne motnje dan danes pogostejše kot nekoč?

Študije razširjenosti anksioznih motenj kažejo, da se število ljudi iz leta v leto povečuje. Danes so bolj razširjene (pa tudi raziskane) kot pred desetletjem, kar je posledica vedno hitrejšega načina življenja, kjer imamo pogosto občutek, da nimamo nadzora. Samo hitimo. Iz dneva v dan...

V današnjem času, ko je na trgu dostopna cela vrsta terapevtov, se posameznik težko odloči, katera oblika zdravljenja bi bila zanj najbolj primerna. Kako se pravilno odločiti?

Danes je možnosti res veliko, zato predlagam, da se odločimo za terapevta, ki ima strokovno znanje, dovolj izkušenj in kjer začutimo začetno zaupanje. Sama skoraj vedno svetujem, da se najprej – če smo se hitro odzvali na svoje težave – odločimo za terapijo brez zdravil. Le-te velikokrat ne odtehtajo neželenih učinkov, zato svetujem različne oblike vedenjske terapije in hipnozo, kjer je v osnovi veliko elementov sproščanja in strategij za primernejša vedenja. Dobra novica je, da lahko oseba z anksiozno motnjo živi povsem polno, zadovoljno in uspešno življenje. Vsi smo odgovorni za lastno mentalno zdravje in dobro je, da ga krepimo. Če ne bi ščetkali zob, bi imeli veliko kariesa in pri mentalnem zdravju gre za povsem enak koncept: ko skrbimo zase, smo lahko čustveno veliko bolj stabilni.

Za vsa individualna vprašanja o duševnih stiskah je Mia Bone na voljo na hipnoooza@gmail.com še več uporabnih namigov pa lahko najdete tudi tukaj.