Spoštovani!
Sem študentka in živim v najemniškem stanovanju v hiši z dvema sostanovalkama. Gospa, pri kateri živimo, je naročena na vašo revijo in nam jo posodi, ko jo sama prebere. Občasno naletim na vašo rubriko, in če me zanima vprašanje, z veseljem preberem tudi odgovor. Vidim, da vam pišejo predvsem ženske, ki se ne cenijo. Mislila sem si, da se meni kaj takega ne more zgoditi, saj se imam rada, se spoštujem in znam postavljati meje. Potem pa sem začela razmišljati o svoji mami. Stara je 45 let, a se še zdaj ne spoštuje, bratu dovoli, da grdo ravna z njo, naredi vse in ugodi vsem, tudi atiju, samo da bo mir v hiši. Tudi zato med študijem nisem želela ostati doma in raje ob študiju zaslužim nekaj denarja, da lahko živim na svojem. Mami se mi smili, ampak se mi zdi, da se noče spremeniti, ker jo je strah, da bi ostala sama. Ko sem tako razmišljala o njej, sem se zavedela, da imam njene vzorce. Sicer nimam fanta, imam pa sostanovalki. Vedno naredim vse, da se ne bi prepirale. Nikdar ne rečem ne, ko me prosita za uslugo, namesto njiju pomijem posodo, odnesem smeti … Ne prenesem nereda in lažje mi je pospraviti kot pa gledati svinjarijo. Oni sta obe edinki, jaz pa sem vedno vse delila z bratom in vem, kako je, če ni vse tvoje, vsa pozornost, ves denar. Vem tudi, kako je, če ni veliko denarja pri hiši, in nisem razvajena.
Zdaj sem popolnoma zmedena, zato vam pišem. Kako naj ugotovim, ali sem enaka kot mami? Mislila sem, da nisem, pa se mi zdi, da ji postajam čedalje bolj podobna. Fanta še nisem imela in ne vem, kako se bom obnašala takrat. Nočem pa biti kot neka afna, ki ji je treba vse prinesti k ta zadnji. Kje sem? Rada bi razčistila te stvari, še preden si ustvarim družino. Mi lahko kaj svetujete? Hvala!
Nika
Odgovor:
Ej, Nika, hvala ti za tole vprašanje! Zelo kmalu si se začela spraševati stvari, s katerimi smo se mnoge ženske začele ukvarjati kakšnih dvajset let pozneje … Ne bom rekla prepozno, dejstvo pa je, da bi si lahko prihranile marsikatero hudo urico. Vzorci so zoprna reč, če nam ne služijo. Če imamo vzorec, da se je lepo pogovarjati za mizo, kadar je družina zbrana ob njej, ne pa buljiti v telefone ali televizijo, je to čisto dober vzorec. Če pa je vzorec, da mora mama vse skuhati, pripraviti, pospraviti in ob tem še biti hvaležna, da je družina sploh prišla za mizo, to ni koristen vzorec. Za nikogar.
Zanimivo je, kako se ujamemo pri načinu razmišljanja, ki smo ga vajeni od doma. Četudi smo si mislili, ko sta se starša npr. prepirala, da se bomo sami odzvali na konflikt čisto drugače kot mama, se z leti ujamemo, da smo enaki kot starši. V dobrem in slabem. To je seveda ključni trenutek. Ujeti se. Opaziti. Zaznati. Brez tega lahko do konca življenja živimo kot telički in samo ponavljamo to, kar so počeli naši starši. Pa če je dobro za nas ali pa ne.
Ključno vprašanje, Nika, je – ali se počutim v odnosu do sostanovalk enakovredna? Ali se bojim, da me ne bosta marali, če jima ne ugodim? Me res moti umazana posoda ali bi se jima rada malo prikupila s tem, ko namesto njiju opravljam gospodinjska dela? Kaj bi bilo, če bi pustila, da svoje delo opravita sami? Kaj bi se zgodilo, če bi rekla NE, ko bi te prosili za uslugo?
Verjetno imaš vzorec, da se moraš potruditi, če želiš, da te bodo imeli drugi radi. Na moji spletni strani http://sasaeinsiedler.si/ si lahko brezplačno naložiš test za ugotavljanje stopnje tvoje samopodobe ter dvanajst brezplačnih videoposnetkov. Z vajami, ki jih razložim, si boš pomagala pri tem, kako se lahko začneš bolj zavedati svoje vrednosti. Da ti pripada enaka "obravnava" kot sostanovalkama. In da boš z lažjim srcem vstopila v odnos, v katerem se boš cenila in bila cenjena. Misliti si ne moreš, kako zelo ti privoščim eno lepo življenje, polno ljubezni do sebe!
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
