V Rusiji to počnejo že od 18. stoletja, če ne še dlje. Razviti svet, predvsem uradna medicina, pa pravi, da ni nobenih dokazov, da bi bil laetril učinkovit.
Poročali so že, da naj bi znanstveniki dokaze o učinkovitosti laetrila (imenujejo ga tudi vitamin B 17, čeprav v resnici ne sodi med vitamine) predstavili v posebnem poročilu že pred desetletji. Iz njega naj bi izhajalo, da z laetrilom dajejo nekateri zaslužkarji bolnikom lažno upanje, jih torej prevarajo. Kasneje se je pokazalo, da je bilo prav to poročilo prevara, saj so nekaj zgovornih dokazov priredili.
Resnična prevara
Kakorkoli, najprepričljivejše so zgodbe ljudi, ki so se z laetrilom zdravili in tudi pozdravili. Ena od njih je June (zgodba je objavljena na spletni strani www.Truthaboutcancer.com). Zdravnik ji je pred dvema letoma povedal, da ima invazivni duktalni karcinom dojke, da je HER2 pozitiven, v drugem stadiju, velik 2,5 centimetra. Pojasnili so ji, da bodo najprej morali tumor izrezati in da bo sledilo zdravljenje z obsevanjem ter kemoterapijo. Napotili so jo k onkologu. Ko je June tam sedela z drugimi bolniki, ki so imeli v žile vstavljene igle, skozi katere je v njihova telesa tekla kemoterapija, videti pa so bili bolj mrtvi kot živi, je sklenila, da se njej to ne bo zgodilo. Nekako ni mogla verjeti, da bi se lahko pozdravila s strupi. V trenutku se je odločila in šla domov. Najprej je samo molila in jokala. Potem pa je sedla za računalnik in se lotila raziskovanja. Brala je in brala ter zraven intenzivno razmišljala. Ugotovila je, da se najbrž narobe prehranjuje. Iz omar in hladilnika je zmetala v smeti skoraj vsa živila. Začela je uživati ekološko hrano, svežo zelenjavo in sadje. Ni več kuhala, vse je jedla surovo ali pa morda samo rahlo pogreto. Pila je korenčkov sok, jedla svežo špinačo, češnje, največkrat pa je segla po brokoliju, cvetači in špargljih. Štiri tedne pozneje je šla na pregled k onkologu, ki je nameraval zanjo narediti načrt zdravljenja. Najprej pa naj bi določil datum za operacijo. Ko so bile preiskave končane, je nekaj časa samo strmel v računalniški zaslon, potem pa rekel, da ne more verjeti, da se je očitno zgodil čudež. Stanje se ji je namreč tako izboljšalo, da operacija ni bila več potrebna. Celo več, rekel ji je, da ji ne bo treba več hoditi na preglede, da raka nima več, pripoveduje June. Vendar to zanjo ni pomenilo, da bo krenila na staro pot ter se spet začela hraniti z zamrznjenimi picami in ocvrtim krompirčkom.
Najbolje je, če za svoje zdravje poskrbimo sami! Naučila se je vsega o resnično zdravi prehrani in o tem, kako naj se izogne kemikalijam iz okolja. Torej tudi vsem plastenkam (tudi tistim z vodo), številnim kozmetičnim izdelkom, ki jih je leta redno uporabljala. Zamenjala jih je z oljem iz mareličnih jedrc, ki prav tako vsebuje laetril. Zamenjala je tudi vse druge izdelke, ki vsebujejo nevarne kemikalije, za katere nihče naravnost ne pove, da so škodljive, ker je industrijski lobi premočan. Leta 2010 je ameriški predsednikov znanstveni svet proti raku (president's cancer panel) izdal obširno poročilo o škodljivosti številnih kemikalij, s katerimi se dnevno srečujemo vsi. Naturopati, naravni zdravilci vseh vrst, so bili močno vznemirjeni, saj so pričakovali, da bodo sledile ostre poteze, da bo marsikaj prepovedano, ker škoduje človekovemu zdravju. A zgodilo se ni nič. Kako bi torej lahko pričakovali, da bodo vladni organi poskrbeli za zdravje državljanov, če tega očitno niti sam mogočni predsednik ZDA ne more. Tako kot June je že mnogo bolnikov na svoji koži izkusilo, da mora vsak sam poskrbeti za svoje zdravje.
Sedem jedrc na dan
Drugo zgodbo je zapisala Tamara St. John, ki je prav tako zbolela za rakom dojke. Za operacijo in zdravljenje, ki naj bi sledilo, ni imela denarja, in to se je izkazalo za koristno. Priznala je, da bi se sicer prepustila zdravnikom. Tako pa je začela iskati vir zdravja zase in naletela na zgodbe o učinkih laetrila. A tudi za laetril v kapsulah ni imela denarja. Zato se je lotila kar mareličnih koščic, te je zbirala pri vseh prijateljih, znancih, sosedih, sorodnikih. Začela je jesti jedrca, in ker so se ji zdela zelo grenka, si jih je vmešala v jabolčno kašo. Na Youtube je njen posnetek, v katerem razlaga, da je treba pojesti eno jedrce na približno pol kilograma telesne teže oziroma dva na kilogram. Vendar to velja le za bolnike. Zdrav človek naj bi za preprečevanje raka pojedel sedem jedrc na dan in nič več.
Otrok je zdravil svojo mamo
Čisto posebna pa je zgodba dr. Leonarda Coldwella, doktorja naravnega zdravilstva, ki se je izobraževal po vsem svetu od otroških let naprej. Boj z rakom je bil njegova življenjska misija. "Ne začenjam boja z rakom, temveč ga bom končal," piše na svojih spletnih straneh. Za to se je odločil že kot otrok. Bogu je namreč obljubil, da se bo ukvarjal z vsem, kar lahko človeštvu pomaga v boju proti raku, samo če njegova mama ostane živa. Ko je bil star 12 let, so ji namreč zdravniki napovedali samo še šest mesecev življenja. "Začelo se je z žolčnimi kamni. Šla je na operacijo, toda nekaj je šlo narobe, pa še okužili so jo s hepatitisom C. To je čez čas povzročilo jetrno cirozo in se nadaljevalo z rakom jeter," pripoveduje Coldwell. Njegov oče tega ni mogel prenašati in je odšel. Kasneje je umrl za rakom. Njegova mama je imela šest bratov in sester in vsi so umrli za rakom. Enako je bilo z veliko drugimi njegovimi sorodniki. Dvanajstletni deček se je odločil, da mame pa ne da. Toda le kako naj ji pomaga?
Vsi so bili pripravljeni pomagati
Šel je na vsako predavanje, obiskoval je ljudi, ki so se sami zdravili, in vse te naravne metode preizkusil na svoji mami. Vse si je zapisoval v nekakšen dnevnik in iz njega je pozneje nastala knjiga z naslovom Mama, prosim, ne umri. Udeležbo na predavanjih je po navadi treba plačati. Coldwell je povedal, da se mu je redno dogajalo, da so mu denar vrnili in da so mu bili vsi pripravljeni pomagati. Med zdravilci je zaslovel kot tisti otrok, ki hoče pozdraviti svojo mamo. Kasneje je tudi potoval po vsem svetu in se, na primer, v Nigeriji z zdravilcem štiri mesece učil njegovih spretnosti. Nekaj časa je hodil naokrog s cigani, ki prav tako uporabljajo modrosti svojih prednikov, in se učil. Karkoli se je naučil, je preizkusil na svoji mami. "Nisem imel česa izgubiti. Mama pa tudi ne, bila je pripravljena poskusiti," se spominja. Ko je leto in pol po tistem, ko so ji zdravniki dali le še šest mesecev, še živela, se je njegovo upanje močno povečalo. Zdaj mineva že 43 let od tega in njegova mama je še vedno živa. Kmalu bo praznovala 80. rojstni dan. To pomeni, da je njenemu sinu uspelo. Poudariti je treba, da se okužbe z virusom hepatitisa C ne da pozdraviti. Torej je Leonardovo naravno zdravljenje pomagalo tudi pri tej okužbi.
Kako preprečiti izid knjige?
Ko je bila Coldwellova knjiga pred izidom, so mu ponudili okrog tri milijone dolarjev, če jo umakne. Tedaj je bil star 17 let, a se ni pustil prepričati. "Hoteli so me ustrahovati, grozili so mi, počeli so vse mogoče, a sem zdržal." Doslej je prodal okrog 57 milijonov knjig (ne samo omenjene, kasneje jih je napisal še nekaj). Zanimivo je, da so ga nekaj dni po tem, ko je njegova knjiga izšla, začeli obiskovati ljudje od vsepovsod. Ko je odprl vhodna vrata, je videl ležati bolnike na trati pred hišo v spalnih vrečah. Bili so vsepovsod. Vprašal jih je, zakaj so prišli, pa so mu odgovorili, da bi radi njegov nasvet. "Le kaj naj bi jim rekel, star sem bil komaj 17 let in vse, kar sem naredil, sem samo zato, da bi bila moja mama še živa," pripoveduje. A bolniki so vztrajali. Tako je spoznal, da jim je treba samo opisati, kaj vse je počel, pa so zadovoljni.
Povezava med telesom in duhom je izredno močna!
Leonard se je seveda tudi uradno izobraževal, saj je vedel, da je tako znanje zelo potrebno. Predvsem je obiskoval znane zdravnike v Nemčiji, tam so se lahko poleg uradne medicine ukvarjali z naravnim zdravilstvom. Učil se je akupunkture, kiropraktike in homeopatije. Iz vsega, kar se je naučil, je predvsem spoznal, kako močna je povezava med telesom in duhom. Če ima človek duševne in čustvene težave, se to lahko kaj hitro izrazi kot bolezen. Nekoč je naletel na moškega z rakom prostate. Ko sta se pogovarjala, je ugotovil, da ima sogovornik težave s taščo. Kar naprej si je govoril, da jo bo ubil, zmečkal, zadavil in tako naprej. Ko se je začel tega bolje zavedati, se je ob misli na taščo raje nasmehnil in si rekel, da je gospa pač posebna. Morda res zveni nekoliko pravljičarsko, vendar se je moški pozdravil.
"Videl sem, kako je hipnoterapevt človeku na hrbtno stran roke dal kovanec in mu rekel, da je kovanec razbeljen, žareč, čeprav to ni bilo res. Bolniku se je na mestu, kjer je bil kovanec, naredil opeklinski mehur. Pomislil sem, da lahko telo s pomočjo uma odpravi tumor, če lahko čuti opeklino, čeprav v resnici ni bilo opečeno."
Coldwellova zgodba sicer ni samo o laetrilu. Govori o vseh mogočih načinih, kako si lahko bolnik z rakom pomaga z naravo. Leonard pravi, da nikoli ni za to bolezen samo enega razloga. Prav tako nikoli ne pomaga samo eno zdravilo. Veliko je kombinacij, Coldwell pa pozna okrog 400 snovi, s katerim se lahko zdravi raka. Razlaga, kako pomembna je hidracija telesa (popiti je treba veliko vode), kako odlično vpliva menjavanje hladne in vroče vode. Pri svoji mami je med drugim uporabil tudi nam znano knajpanje. Zavil jo je v ledeno mrzlo rjuho (prej je bila v ledeno mrzli vodi), potem pa ovil v mnogo odej. Ko se je mama dobro segrela, ko ji je končno postalo vroče, jo je odvil. Prva rjuha, tista, ki je bila ledeno mrzla, je bila temna od strupov, ki jih je izločilo njeno telo. Poleg tega je zelo smrdela. Take rjuhe nikoli niso mogli tako oprati, da bi bila spet bela – torej so strupi v človekovem telesu resnično zelo močni. Leonardova mama je delala v gostinstvu. Nikoli si ni vzela časa, da bi jedla normalno, za mizo, temveč le stoje, ker se je vedno mudilo. Da ne govorimo o tem, kaj je jedla. Danes se prehranjuje čisto drugače. Kot mnogo drugih nekdanjih rakavih bolnikov poudarja, da je hrana zelo pomembna in da je lahko zdravilo.
Olje iz mareličnih jedrc
Dobi se tudi pri nas. Odlično je za kožo – učinkuje tudi proti staranju ter jo mehča in gladi. Ob tem ima vse druge lastnosti laetrila, se pravi, da učinkuje proti raku. Če se z njim mažemo, varuje pred sončnimi opeklinami in predvsem ščiti kožo pred rakavimi spremembami. Mogoče pa ga je dobiti tudi v kapsulah. Posebne esencialne maščobne kisline v njem varujejo pred rakom oziroma uničujejo rakave celice. Toda, kot rečeno, bolezni se je treba lotiti z več strani. Očistiti si je treba dušo, pregledati svoja čustva in najprej pospraviti tam. Telo je treba razstrupiti, laetril oziroma olje iz mareličnih kedrc pa bo samo še dodatno pomagalo v boju proti boleznim.
Kako učinkuje cianid iz laetrila
Molekulo laetrila oziroma B 17 ali amigdalina odklene samo ena snov, da se lahko iz nje sprostita cianid in benzaldehid, ki sta oba strupena. Ta snov je encim betaglukozidaze. Ko pride laetril v stik z njim v prisotnosti vode, se oba strupa sprostita. Na srečo encima, ki to povzroči, v zdravih celicah telesa ni, zato pa ga je zelo veliko v rakavih. Kaj se torej zgodi? Ko pride laetril do rakavih celic, kjer se sreča z omenjenim encimom, ta povzroči, da se začnejo sproščati strupi, ki uničijo rakavo celico. To se lahko torej zgodi izključno v rakavih celicah.
Razlaga je povzeta po znanstvenih raziskavah, ki so sledile veliko kasneje, kot je Edward Griffin izdal svojo knjigo, o kateri smo pisali v prejšnji številki. Znanstveniki na Imperial College London, na primer, so raziskovali, kako pride cianid v rakave celice. Nemci pa so pred dvema letoma ugotovili, da laetril zmanjša rast in delitev rakavih celic pri raku mehurja; še prej je bilo to potrjeno za raka materničnega vratu in prostate. Raziskave se torej nadaljujejo.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
