Zgodovina diete

Ljudje se iz številnih razlogov postijo že od rojstva civilizacij. Sprva so se postenja lotili kvečjemu zaradi pomanjkanja hrane, kasneje zaradi verskih razlogov, v sodobnem času pa predvsem zaradi telesnega in duhovnega čiščenja telesa.

Največja napaka posta pri nekaterih verstvih, budizmu, hinduizmu, islamu in krščanstvu, je, da po stradanju sledi obdobje prenajedanja, saj post zaključijo s proslavljanjem in obredi. V islamu denimo zagovarjajo pripravljanje močnih sladic, ki naj bi povrnile med postom izgubljene telesne moči. To je seveda daleč od zdravstvenih smernic, ki narekujejo, da se je treba po postu težke hrane lotiti le počasi, nekatere vrste nezdravih obrokov pa je bolje kar v celoti opustiti.

Kako post deluje?

Ker med postom popolnoma izločite trdo hrano, kajpak lahko računate na hitro hujšanje, vendar ne smete imeti pred očmi zgolj številke na tehtnici. Post ima namreč tudi svoje pasti.

Brez oskrbe s hrano se raven krvnega sladkorja zniža, ker telo ostane brez nujno potrebnega goriva oziroma energije, ki jo zaužijete s hrano. Telo ta padec zazna kot alarm, zaradi česar možgani sprožijo najprej napad volčje lakote. Za postenje je značilno, da občutek lakote prvih nekaj dni prihaja v komaj obvladljivih valovih, potem pa pomanjkanja skorajda ne čutite. To je dobro imeti v mislih v prvem, kritičnem obdobju daljšega posta, ki pa pride v poštev le za izkušene jedce, ki se pred postom dodobra posvetujejo z zdravnikom in pripravijo telo na post s klistiranjem.

V prvih nekaj urah posta telo pridobiva energijo iz glukoze, v obliki glikogena, ki je bodisi shranjen v mišicah in je nemotenemu delovanju mišic tudi namenjen ali v jetrih, kjer je namenjen preostalemu delu telesa. Ta energijska rezerva traja nekaj ur, običajno pol dneva ali največ dva do tri izpuščene obroke. Ko telo porabi te vrste energijo, hrane pa še vedno ne dobi, začne razgrajevati beljakovine v mišicah in maščobnih oblogah ter jih za energijo pretvarjati v glukozo.

Pri daljšemu postu organizem pride v stanje, ki ga imenujemo ketoza. Zaradi postenja izgublja vodo, mišična masa pa se začne razkrajati. Pri razgradnji beljakovin telo izloča dušik, hkrati pa izgublja pomembne minerale, kot so natrij, kalij in kalcij, kar je zelo nezdravo. Nizka raven kalija v telesu namreč pogubno vpliva na srce, zgodilo se je že, da se je skrajno postenje končalo s smrtjo.

Tudi ledvice opravljajo med postenjem težko delo, saj morajo iz telesa izprati presežne odpadne snovi, za kar porabijo veliko tekočine.

Dobro je vedeti!

Življenjskega pomena je, da med postenjem pijete veliko vode, saj s tem preprečite nabiranje strupov v telesu in mu pomagate, da jih izloči z urinom. Čeprav mnogi post razumejo kot nekakšno tehniko razstrupljanja, ne zanemarite dejstva, da se med njim čez vse mere poveča količina odpadnih snovi v krvi in telesu, kot rečeno, zaradi nastajanja izločkov pri razgradnji beljakovin in maščob. Post je sicer pravcati počitek za prebavni trakt, vendar z njim obremenite ledvice ter nekatere druge organe, in sicer zaradi pomanjkanja energije in razgrajevanja beljakovin. Post mnogim, ki se ga držijo dlje kot teden dni, namesto obljubljene moči prinese kvečjemu telesno šibkost. Zato previdno in počasi, kakor predlagamo v nadaljevanju!

Post in zbranost

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Marjetko in Rudija razdvojili, a sta našla pot nazaj

Čeprav sta bila Marjetka in Rudi na neprijetnosti pripravljena, so dogodki vodili do napetosti, tekom katerih sta izgubila nadzor nad dogajanjem. Marjetka nam je zaupala, kaj se je zgodilo med in po snemanju …

Ob vseh pomislekih glede daljšega posta je treba opozoriti še na to, da največ energije iz hrane oziroma glukoze potrebujejo možgani. To pa pomeni, da ob padcu krvnega sladkorja ne morejo pravilno delovati, počutite se lahko zmedeni, omotični, dobite vrtoglavico ali imate težave z zbranostjo.

Najboljša je srednja pot!

Daljše in strogo postenje z vodo je nevarno in ga dietologi odsvetujejo tudi v poprazničnem času. Če želite zmanjšati škodo zaradi razgradnje mišic, izvajajte delni post, pri katerem pijete tudi sokove. Ob sokovih lahko brez preglavic vztrajate tja do en teden. Z vodo in čajem pa se nikar ne postite več kot dan ali dva!

Za začetnike predlagamo jedilnik, ki počasi napreduje v celodnevni post, pri katerem morate piti veliko tekočine, da bi izprali odpadne snovi. Poudarimo še enkrat; po celodnevnem postu lahko še kak dan več vztrajate ob sveže stisnjenih sadnih in zelenjavnih sokovih, odvisno od vaše volje in počutja in od tega, koliko kilogramov želite stopiti. Spodnji jedilnik je idealen za čas po praznikih, da želodec ne doživi šoka po velikih, prazničnih porcijah, in za vse, ki se s postom srečujejo prvič.

Sobota:

Zajtrk: ovsena kaša z rozinami in margarino, manj mastno mleko, grozdni sok

Kosilo: mehiška solata z mletim puranjim mesom, fižolom in manj mastnim sirom

Večerja: goveja lazanja, polnozrnata štručka, nemastno mleko

Prigrizek: sadna solata z mandlji in rozinami

Nedelja:

Zajtrk: polnozrnati mafin, marmelada, rezine pomaranče, jajce, čaj

Kosilo: tunin sendvič z riževim kruhom, zeleno solato in paradižnikom, hruška, nemastno mleko

Večerja: pečen piščančji file s sladkim krompirjem, grahom, polnozrnatim kruhom, zelena solata z zelenjavo

Prigrizek: sadni jogurt

Ponedeljek:

Zajtrk: polnozrnati mafin, marmelada, rezine pomaranče, jajce, čaj

Kosilo: juha z belim fižolom, grisini, rezine korenja, nemastno mleko

Večerja: na žaru pečena riba, krompirjev pire, na pari kuhano korenje, polnozrnata štručka, čaj

Prigrizek: navadni jogurt

Torek:

Zajtrk: francoski opečenec z javorjevim sirupom, pol grenivke, nemastno mleko

Kosilo: testenine s paradižnikovo omako, špinačna solata, nemastno mleko

Večerja: goveja juha, krompirjeva omleta, zelena solata, čaj

Prigrizek: krekerji, čaj

Sreda:

Zajtrk: kosmiči z mlekom, banana, polnozrnati opečenec in marmelada, čaj

Kosilo: zelenjava s tofujem, kitajskim zeljem in papriko, rjavi riž, čaj

Večerja: goveja juha z ječmenom, zelena solata, sadna solata, čaj

Prigrizek: sadni smuti z mlekom

Četrtek:

Zajtrk: navadni jogurt z melono, čaj

Kosilo: zelenjavna juha, zelena solata, čaj

Večerja: juha miso, krekerji, zeleni čaj

Prigrizek: melona, zeleni čaj

Petek:

Ves dan pijte samo čaj in vodo

Kako naprej?

Kdor bo konec posta praznoval z alkoholom in mastno hrano, bo doživel izredno neprijetna presenečenja, od slabosti do drisk ali hudega zaprtja. Trdo hrano uvajajte postopno, nezdravim živilom pa se boste ravno v tem prehodnem obdobju najlažje odpovedali za vse večne čase.