Vsi smo Ostržki

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z laganjem - strokovno jih imenujemo mentiologi, vedo o lažeh pa mentiologija - so ugotovili, da se povprečen človek zlaže prav vsak dan, in to več kot stokrat.

Prvo laž večina ljudi izusti že zjutraj, ko sosedu ali sodelavcu zaželi dobro jutro. Priznajte, da tega ne mislite vedno dobesedno.

Ko vas znanec, ki ste ga srečali na cesti, vpraša, kako ste, mu najverjetneje odgovorite z »dobro«, v resnici pa ste pod stresom, zaskrbljeni, boli vas glava, pa še tako se vam mudi, da komaj dihate. V slovo mu nato zakličete, da se morata nujno dobiti na kavi, kar je seveda laž, ki jo v tistem trenutku izrečete iz vljudnosti. Nato pa mu še obljubite, da ga boste poklicali, čeprav veste, da boste na to tako ali tako pozabili.      

Ljudje pogosto lažemo tudi v službi. Ne zgolj nadrejenim, ki hočejo vedeti, kako napreduje projekt, mi pa jim s figo v žepu odgovarjamo, da vse poteka kot po maslu. Zlažemo se na primer tudi sodelavcu, ki želi z nami na kosilo, ko mu rečemo, da nimamo časa, in to zgolj zato, ker si želimo nekaj minut tišine zase.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je vaš partner vaša sorodna duša ali duša dvojčica?

Kdaj bom spoznala svojo sorodno dušo? Vprašanje, ki ga neštetokrat slišimo in znova in znova spoznavamo, da v resnici ljudje danes ne vedo, kaj to sploh pomeni. Iščejo nekoga, ki naj bi jim bil enak. Nekoga, ki naj bi jih dopolnjeval, osrečeval in podobno. Je res, da iščejo sorodno dušo?

In kolikokrat ste se zlagali prijateljici, da ima lepo obleko ali pričesko, tudi če tega niste mislili resno, in to le zato, da je ne bi prizadeli?

Mnogi lažejo tudi svojim domačim, ko se hvalijo s poslovnimi uspehi, v resnici pa si zgolj lastijo zasluge svojih sodelavcev.

Pomislite, kolikokrat ste se že zlagali svojim otrokom. Nikoli? Kaj pa Miklavž, Božiček, dedek Mraz, velikonočni zajček in zobna miška?

Dejstvo je, da ljudje lažemo vsak dan, vendar gre pri tem večinoma za majhne in nedolžne laži, ki vsaj na dolgi rok nimajo škodljivih posledic, ne za nas ne za ljudi okrog nas. Vendar to še vedno ne opravičuje laganja.    

Zakaj lažemo?

Zakaj je laganje tako vabljivo, da ljudje tako pogosto to počnemo? Razlogov je seveda več.

Najpogostejši razlog je strah pred prizadetostjo. V tem primeru je laž neke vrste samoobramba.

Drugi razlog je strah pred konfliktom. Nihče ne mara konfliktov, zato se laž včasih izkaže kot boljša alternativa od resnice.

Tretji razlog je strah pred zavrnitvijo. Vsak si želi ugajati drugim (ali pa vsaj nekomu), zato si ljudje včasih, da bi bolj ustrezali nam pomembnim osebam, pomagamo tudi z laganjem. Na žalost pa zaradi laži včasih dosežemo ravno nasproten učinek.

Četrti razlog je strah pred kaznijo. Te se bojijo predvsem otroci in mladostniki, ki lažejo staršem o svojih ocenah in lumparijah, ki jih, kot trdijo, niso zagrešili. Seveda pa je kazni in negativnega odziva strah tudi odraslih, predvsem kadar govorimo o laganju na delovnem mestu.     

Peti razlog je sočutje. Iz sočutja lažemo predvsem ljudem, ki nam nekaj pomenijo. Prijateljico, na primer, ki se je znašla v neprijetnem položaju, mirimo, da bo še vse v redu, čeprav še sami tega ne verjamemo, vendar jo želimo pomiriti, potolažiti in ji vzbuditi novo upanje. V tem primeru govorimo o dobronamerni laži, ki (vsaj tisti trenutek) bolj koristi kot škodi.

In ne nazadnje ne smemo pozabiti na laganje samemu sebi. Strokovnjaki namreč pravijo, da ljudje lažemo samim sebi predvsem zato, da bi lažje prebrodili krize, zavrnitve, si zanikali svoje šibke točke ali pa utišali občutek krivde, ki nas razjeda. Laž je v tem primeru neke vrste obrambni mehanizem, ki pa seveda nima dolgoročnega učinka. 

Ženske lažejo bolje, moški pogosteje

  Laganje povzroča stres za organizem, saj mora lažnivec ves čas paziti, kaj reče, kaj je že povedal in česa ne. Bolj ko se zapleta v mrežo laži, težje se je izmotati ven in posledično je človek vedno bolj napet, pa tudi utrujen. Laganje gre sicer bolje od rok ženskam kot moškim. Slednji se namreč zavedajo nespretnosti laganja, zato se pri lažeh hitreje zapletejo, pravi stroka.

  Po besedah strokovnjakov moški lažejo več kot ženske. In to predvsem zato, da bi se izognili nesoglasjem in sporom, nesporazumom, nasprotovanju, kompleksnim problemom, zapletenim pogovorom in analizam odnosa s partnerjem. Seveda pa moški lažejo tudi zato, da bi si povečali ugled in veljavo v družbi. Na vrhu njihovih laži je nezvestoba partnerici, sledijo laganje o osebnem dohodku, ceni kupljenega blaga, telesni višini, telesni teži, številu pokajenih cigaret in kozarčkih popitega alkohola.   

Ženske pogosto lažejo iz dobrote, prijaznosti in sočutja, saj ne želijo z resnico nikogar prizadeti. Seveda pa tiči razlog za laganje pogosto tudi v njihovem lastnem interesu. Ženske največkrat lažejo o svoji telesni teži, razlogih, zakaj so (spet) zamudile, orgazmu, o tem, koliko so zapravile za nakupovanje, svoji starosti, zvestobi partnerju, socialnem statusu in osebnem dohodku ter zaposlitvi. Znano pa je tudi, da ženske hitreje razkrinkajo lažnivca, kar v 75 odstotkih (še posebej kadar je lažnivec njihov partner), medtem ko moškim to uspe zgolj v 25 odstotkih.