foto: M24
»Po suši angažiranosti je letos moje leto,« je zadovoljna polno zaposlena Lara. A vse ni tako rožnato. Že dve leti je samska, sprijazniti pa se je morala tudi s tem, da ji materinstvo očitno ni bilo namenjeno.
»Svoboda je lepa, a jo je treba vedno drago plačati. Nikoli ne veš, ali bo zazvonil telefon, da te bodo angažirali. Si pa sam oblikuješ svoje življenje in urnike. Naučila sem se prilagajati razmeram, ni se mi težko odrekati, vedno se izmažem. Ni me več toliko strah, ko pride luknja. Ljudje ne razumejo, kako je hudo, ko je poleti v gledališču mrtva sezona, ti pa moraš plačevati prispevke, namesto da bi dajal na stran. Med letom je treba prihraniti toliko, da preživiš poletne mesece, saj prva izplačila za delo, ki si ga že opravil, pridejo šele oktobra. Ni nujno, da boš naslednje leto imel delo in zaslužil. Treba je krmariti med vsem tem, obenem biti še ustvarjalen, saj od tega živiš, imeti načrte, kaj boš delal … Imam srečo, da sem vsestranski človek. Ko nisem bila toliko v gledališču, sem delala monodrame in koncerte. Moja prednost je, da tudi pojem in vodim. Samo od gledališča v teh letih ne bi preživela. Samozaposleni igralci, sploh uveljavljeni, ostajamo pred vrati gledališč, ker smo strošek,« razkriva bolečo resnico slovenske kulture. Na srečo se ji je letos vse poklopilo – za njo je premiera predstave Jeklene magnolije, v kateri igra zoprno ločenko s psom. »Pošteno sem se namučila z vlogo, saj sem po naravi večna optimistka. Začela sem z vrsto koncertov Kako diši svoboda, kakšne barve je mir? Gre za pesmi sveta o miru, sožitju, svobodi in nesmislu vojn. V Novem mestu so se mi orosile oči, ko sem doživela stoječe ovacije, kar se ne zgodi ravno pogosto,« je zadovoljna Lara, ki nastopa tudi z monodramo Kot jaz, posvečeno Edith Piaf. Z Juretom Ivanušičem pa obnavljata predstavo Živci o nenavadnem paru, ki se spozna na spletu, ko pa se prvič srečata v živo, je vse popolnoma drugače.
Samska …
»Zasebno se imam krasno tudi v samskem stanu. Imam kup krasnih prijateljev, s katerimi se družim in mi polnijo življenje. To je pomembno, marsikdo tega nima. Prijateljstva je treba negovati, saj moški pridejo in gredo, prijatelji pa ostanejo. Čas samskosti je namenjen negovanju prijateljstev in iskanju samega sebe. Tudi če sem v zvezi, nikoli ne pozabim na prijatelje,« pravi igralka. »Polizala sem si rane, pripravljena sem na nove izzive. Prizadevam si za to, da bi našla nekoga, s katerim se bom postarala. Na neki način sem samosvoja, a si ne bi želela za vedno ostati sama. Verjetno moški mislijo, da sem samozadostna. A ni tako. Tako kot za vsakim uspešnim moškim stoji močna in uspešna ženska, ki ga podpira, je lepo, da bi to veljalo tudi za žensko. V večini primerov za njo ne stoji nihče. Domnevno močne ženske ravno tako potrebujemo podporo in ramo moškega. Prijateljsko imamo, moški pa se nas bojijo, saj dajemo vtis, da jih ne potrebujemo. To je obrambni mehanizem, ki je napačen. Dragi moški, pod fasado močne ženske se skriva nežna duša! Morda še bolj kot pod fasado nežne ženske. V javnosti smo videti močne, solz za štirimi stenami pa nihče ne vidi. Žal mi je, da izginjajo pravi moški, ženske z emancipacijo prevzemamo moško vlogo in moški postajajo poženščeni. Moški naj ostane moški, ženska pa ženska, ki si lahko dovoli biti ranljiva, ob njej pa se moški potem lahko čuti viteza. Tega si želim. Ne zagovarjam možačastih žensk. Ko se delamo močne, moške kastriramo,« pravi igralka, ki se je morala sprijazniti tudi s tem, da ne bo imela otrok.
foto: M24
… in brez otrok
»Saj ni, da si ne bi želela otroka, mi je že namenjeno, kot mi je. Če bi bilo drugače, bi se še bolj trudila, da bi ga imela. Ni vsem ženskam na svetu dano roditi. Ne zdi se mi prav, da družba to stigmatizira. Nekatere se zavestno odločijo, da ne bodo imele otrok, kar ni prav nič narobe. Srečala sem veliko žensk, ki imajo otroke, ker okolica od njih to pričakuje. To se pozna pri vzgoji oziroma nevzgoji teh otrok. Na koncu so nesrečne tako te ženske kot otroci,« pravi in dodaja, da je imela že pred desetletji težave z zanositvijo. »Bila sem slabše plodna. Morda pa v meni ni bilo dovolj vzgiba za otroke, sicer bi šla na terapijo. Če bi se nosečnost zgodila, bi otroka seveda imela. V življenju me vleče na toliko strani, da se mi zdi, da bi me morda otrok pri tem ustavil. Moram sprejeti tudi to, da sem morda malce bolj egoistična. Čeprav je težko ugibati o tem, saj se mi zdi, da bi bila, po drugi strani, tudi super mama. Rada imam otroke. Sem pač teta, ki počuva druge otroke, pa je tudi to dobrodošlo. Obenem pa mi ostaja dovolj časa za druge stvari – aktivizem, ustvarjanje … Je pa lepo imeti otroke. Ženska se osmisli tudi z otrokom. Ni pa tudi nič narobe, če se ne. Nekatere si tako same izberejo, nekatere pa jih ne morejo imeti. Prav je, da se same odločamo o sebi in o svojem telesu,« je prepričana Lara, ki je sprejela tudi to, da je zdaj že prestara za otroke. »Jih bom pa z veseljem 'posvojila' od kakega partnerja,« se namuzne.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
