Tisočletja je krog pod Krnom neopaženo čuval svoje skrivnosti. Mimo njega se je sprehodilo na stotine in stotine pohodnikov, ki so obkroženi s čudovito neokrnjeno naravo sopihali proti očaku, 2245 metrov visokemu Krnu, ne da bi ga opazili. Neverjetno pravilno postavitev kamnov v krogu z izjemno energijo je pred leti iz množice kamnov po naključju izluščil šele nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak. Energetsko pa ga je izmeril in premeril nekdanji strojni inženir, radiestezist Jože Munih. Odkril je neverjetno veliko podobnosti krnskega kroga s slovitim angleškim Stonehengeom.

Že pot do Tolminskega, potem ko pustiš za seboj Novo Gorico in si lahko oči spočiješ ob pogledu na turkizno Sočo, je izjemno slikovita. S ceste Tolmin–Kobarid sva se s fotografom napotila proti vasici Krn in od tam naprej do parkirišča na planini Kuhinja. Tam se je odprl povsem drugačen svet: pastirji, živina, ki se lenobno pase po visokih pobočjih, in mir. Do kroga, ki označen leži tik ob planinski poti, naju je ločilo še približno štirideset minut hoje navkreber. Vendar roko na srce, če ne bi bilo table in Jožeta Muniha, ki naju je pričakal tam, velikega odkritja ne bi niti opazila.

Odkritje kroga

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

Jože Munih, upokojenec, ki ga že dolga leta privlačijo energije narave, je na krnski krog še posebej navezan. Obiskal ga je že več kot stokrat, pravi, a tam se mu vsakič zgodi kaj novega. Začetki njegovega raziskovanja segajo nekaj desetletij v preteklost, ko so ga najprej zanimale vode. »Voda ima izreden spomin in si zapomni energije, s katerimi se sreča na svoji poti.« Z nihalom, brez katerega ne gre iz hiše, je v dveh knjigah naštel in opisal več kot 270 izvirov, ki jih po določenih kriterijih lahko štejemo za zdravilne.

Med drugim je ugotovil, da naj bi izvir Grofove vode v grapi potoka Sopotnica imel še enkrat več energije kot vodni izvir v romarskem središču Lurd v Franciji. Po tem odkritju prisega na to vodo, ki jo je imel v steklenici s seboj tudi ob našem srečanju. Raziskovalna žilica ga je vodila naprej.

S skupino Pavleta Medveščka, zbiratelja ljudskega izročila, je obiskoval mesta starovercev in odčitaval energijske zapise. Na enem takšnih srečanj ga je Janez Bizjak prosil, ali bi si šel z njim ogledat neki krog pod Krnom. Ni dolgo trajalo, da sta se napotila pod planino Zaslap, in odkritje ga je navdušilo. Začel je meriti in raziskovati. »Ko sem prestopil linijo kroga, sem odkril, da so znotraj povsem drugačne energije. Zunaj je bilo približno 2.000 enot po Bovisu (človek ima povprečno deset tisoč enot, op. a.), znotraj kroga pa je bilo vsaj milijon enot. Močna energija je bila prvo znamenje, da je krog nekaj posebnega, drugo znamenje je bila geometrijska oblika kroga oziroma elipse (nekoč so jo imeli za še bolj popolno obliko), njen premer je točno 31,4 metra, kar je desetkrat pi – enako kot pri znamenitem Stonehengeu v Angliji,« nama je v krogu razložil Munih, ki si je pred tem že deset let želel obiskati angleški zgodovinski biser.

In glej ga zlomka, le mesec dni po odkritju krnskega kroga se mu je priložnost res ponudila! »Še več, dobili smo celo dovoljenje za vstop v krog, kar običajnim obiskovalcem ni dovoljeno. Ogledajo si ga lahko le s poti zunaj kroga,« je navdušeno dejal. Njegove meritve dimenzij, energije kroga in razmikov med megaliti so se neverjetno ujemali s krnskim krogom!

Koledar, svetišče in zdravilišče

Pozneje je Munih obiskal in v knjigi Kamnite sestre zvezd, ki je izšla pred kratkim, opisal še dvajset podobnih krogov, ostankov nekdanjih megalitskih kultur. A krnski bo zanj vedno nekaj posebnega. Postavili naj bi ga pred pet do deset tisoč leti. Okruški kremena v okolici kroga (kjer je sicer samo apnenec) naj bi dokazovali, da je bila zraven tudi naselbina.

Mesta naselbin so staroselci izbirali na više ležečih strateških točkah, poleg vodnega vira. Po znanih podatkih je bilo takrat, po ledeni dobi, izredno toplo obdobje in so tudi zaradi vročine v dolini izbirali višja in hladnejša mesta. V okolici naselbine naj bi svečenik poiskal primerno točko za postavitev svetišča, ki naj bi imelo tudi vlogo koledarja. Kamni so namreč skrbno postavljeni glede na gibanje nebesnih teles ter točke vzhoda in zahoda sonca ob Sončevih obratih, solsticijih, da je svečenik lahko odčital letni čas.

Tretja vloga kroga naj bi bilo zdravljenje. Za zdravilne obrede je bil krog razdeljen po polovici: ena polovica je bila namenjena zdravljenju otrok, druga polovica pa je bila razdeljena še na polovici – zgornja je bila namenjena ženskam, spodnja pa moškim. »V okolici kroga je še nekaj večjih skal, megalitov, ki jim prej nisem namenjal pozornosti. Ko pa mi je domačinka iz Tolmina poslala fotografijo, posneto visoko nad krogom, se je pokazala smiselna postavitev teh kamnov – postavljeni so namreč v zrcalno odslikavo ozvezdja Veliki voz.«

Krnski krog je Munihovo priljubljeno mesto sprostitve in pomembna točka miru. Lepo so ga sprejeli tudi pastirji na bližnji planini. Veliko ljudi obišče krog ob poletnem solsticiju, ko znotraj kroga tudi prespijo, kar je posebna izkušnja. Nekaj prav čarobnega pa je obisk krnskega Stonehengea ob zimskem Sončevem obratu. »V zimi po odkritju sem prvi sončni žarek pričakal v zasneženem krogu. Mir, tišina, prijetne energije so poplačali naporno hojo po snegu, to je bilo posebno doživetje,« je navdušen Munih.

Energijski park Jezero

Znanja in spoznanja, ki jih je pridobil v letih svojega aktivnega hobija, pa je s pridom uporabil tudi pri urejanju energijskega parka Jezero na Mostu na Soči. »Predstavniki Turističnega društva Most na Soči so me prosili, da bi ob jezeru poiskal blagodejne energijske točke in jih označil. Pri tem sem se opiral na informacije, ki sem jih pridobil ob obiskih svetišč starovercev. Najprej sem z nihalom raziskal območje ob obrežju jezera,« je razlagal Munih, medtem ko smo visokogorski svet že zdavnaj pustili za seboj in se naslajali ob že kar kičastem pogledu na turkizno vodo s soncem obsijanega jezera.

»Izbrane točke sem označil in za ta mesta poiskal primerne prodnike treh različnih vrst glede na delovanje energij na čakre našega telesa – zemeljske, nebeške in astralne.« Tako naj bi počeli tudi staroverci, ki so vsak izbrani prodnik še obredno posvetili in ga namestili na mesto svetišča. »Točke se razlikujejo glede na lastnosti energij, ki delujejo na čakre, energijske centre v našem telesu. Opis lastnosti posameznih točk je zapisan na količkih ob prodnikih.«

Raziskovanje nas vodi mimo osemnajstih energijskih točk ob čudovito urejeni pešpoti ob jezeru. Na nekaterih mestih, na katerih se je priporočljivo zadrževati največ od petnajst do dvajset minut, smo opazili ljudi, ki so mirno in sproščeno vsrkavali blagodejno energijo. Pot pa se je končala ob energijskem krogu pod vasjo Modrejce, ki ga je Munih postavil prav tako s pomočjo spoznanj, pridobljenih ob preučevanju energijskih krogov pri nas in v tujini.

Zdravilna mesta, pravijo raziskovalci, vplivajo na človekovo počutje, ne da bi se tega zavedal in ne glede na njegovo prepričanje. Številni v to verjamejo, a tudi tisti, ki ne, bodo verjetno pritrdili, da že sprehod skozi neokrnjeno naravo človeka napolni z mirnostjo in zadovoljstvom, da pozabi na napetost in stres sodobnega časa. Verjetno se je nekaj takega tisti dan zgodilo tudi nama s fotografom, saj sva ta predel Slovenije vsrkavala z vsemi čutili in sva ga le težko zapustila.