Je najpogosteje negativno ocenjen predmet v osnovni šoli in praviloma predmet z najslabšo poprečno oceno na maturi. Problem je, ker matematika kot najbolj selektiven učni predmet postaja vse bolj zahtevna, vedno več otrok pa ima učne težave pri tem predmetu in komaj ali z veliko muko dosega minimalne standarde. Vendar za to ni vzrok samo njihova »lenoba«, na kar pogosto pomislijo nekateri, ampak so učne težave lahko nevrološko pogojene. Najtežja oblika se imenuje – diskalkulija. Gre za nevrološko motnjo oziroma primanjkljaj zaradi spremenjenega delovanja dela možganov. Je vseživljenjska in nikoli ne izzveni, otroci z diskalkulijo imajo zelo izrazite težave pri reševanju povsem preprostih računskih operacij, ne razumejo pojmov in odnosov med njimi, ne obvladujejo števil in zaporedij in ne znajo reševati preprostih besedilnih nalog.
Matematika je veliko pomembnejša, kot se verjetno zavedamo. V Sloveniji je zagotovo najbolj vpliven in selektiven predmet, morda je prav zato tudi najbolj osovražen. Težko bomo našli koga, ki nikoli med šolanjem ne bi imel težav pri tem predmetu, mimogrede vam bo skoraj vsakdo vedel povedati, kako nikoli ni imel rad matematike in kako je trpel, ko se jo je moral učiti.
Vendar obstaja razlika med tistimi, ki matematike samo ne marajo, in tistimi, ki imajo res učne težave. Prvi so se je sposobni naučiti, če se ravno morajo, drugi pa lahko ure in ure sedijo za mizo ter poskušajo reševati naloge, pa jim nikakor ne bo uspelo. Za zadnje se življenje namreč lahko spremeni v pekel! Matematiki se namreč v življenju zelo težko izognemo.
Težave pri matematiki – težave v življenju
Raziskava Sergeja Flereta s sodelavci iz leta 2009 Kdo je uspešen v slovenski šoli je pokazala, da prav končna ocena iz matematike v osnovni šoli najbolj napoveduje in vpliva na izbiro srednje šole in uspešnost v njej. Če nekoliko poenostavimo ugotovitve raziskave, lahko z veliko verjetnostjo rečemo: kdor ima v osnovni šoli dobre ocene pri matematiki, bo kot odrasel bolj uspešen in bo imel manj težav v življenju, žal pa drži tudi – težave z matematiko v osnovni šoli vodijo v težave v kasnejšem življenju.
S tem se strinja dr. Marija Kavkler, izredna profesorica defektologije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. »Matematika je zelo pomembna kot šolski predmet in v življenju vsakogar. Dejstvo je, da je matematika težka in v našem šolskem sistemu v nekem smislu precenjena. V Veliki Britaniji in severnih državah, na primer, je veliko večji poudarek na jeziku, medtem ko je pri nas matematika najbolj selekcijski predmet, ki pomembno vpliva na poklicne usmeritve in življenje. Kdor nima težav z matematiko, se sploh ne zaveda, kako hud problem je to. Neznanje matematike spravlja v veliko stisko in lahko zelo zagreni življenje. Ena od raziskav je pokazala, da imajo ljudje s težavami pri matematiki pogosto težave nasploh in so nagnjeni k depresiji in anksioznosti.«
Vsi bi študirali, nihče ne bi šel delat
A zakaj imamo občutek, da se s temi težavami spopada vedno več ljudi? Dr. Marija Kavkler razloži, da je po ocenah ene od evropskih raziskav deset odstotkov otrok s težavami pri matematiki, z razponom od lažjih do težjih, so pa v naši družbi zagotovo vedno večja pričakovanja od naših otrok. »Včasih učenci, ki jim matematika ni šla, pač niso šli na gimnazijo in nato študirat, zdaj je čisto drugače. Vsi hočejo na gimnazije in študirati, za to morajo imeti dobre ocene, predvsem pri matematiki. Poleg tega je v osnovnih šolah zelo raznovrstna populacija otrok, med njimi jih veliko potrebuje prilagoditve pri posameznih predmetih. Tu ne gre za otroke z zmanjšanimi intelektualnimi sposobnostmi, ampak za otroke z motnjami pozornosti in koncentracije, otroke iz manj spodbudnih okolij, velik je vpliv revščine. Poleg vsega tega je vsepovsod okrog otrok polno dražljajev iz okolja, ki zmanjšujejo njihovo pozornost, motivacijo in vztrajnost, pri tem seveda mislim na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.«
Zakaj tako zahtevna matematika?
Kljub vsemu temu matematika, ki se je morajo učiti mlajše generacije, postaja vse bolj zahtevna. Gre bolj za naš občutek ali je družba res tako naravnana, da bo velika prihodnost namenjena samo matematičnim umom?
Naše domneve nam potrdi tudi dr. Kavklerjeva, sicer nam razloži, da se povsod v razvitem svetu, predvsem pa v ZDA in Evropi, zelo hitro krepi tako imenovana usmeritev STEM (Science, Technology, Engineering, Mathematics), ki pomeni usmeritev v naravoslovje za doseganje vedno boljših gospodarskih dosežkov. Vse to pritiska na izobraževalne sisteme po svetu in vodi v usmerjenost v znanost, tehnološki inženiring in matematiko. Zahteve po tehnološko in matematično vedno bolj izobraženih so tudi pri nas, v Sloveniji, in temu so se seveda prilagodili tudi naši šolski kurikuli oziroma učni načrti.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
