Od kod sploh vzgib za to?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je vaš partner vaša sorodna duša ali duša dvojčica?

Kdaj bom spoznala svojo sorodno dušo? Vprašanje, ki ga neštetokrat slišimo in znova in znova spoznavamo, da v resnici ljudje danes ne vedo, kaj to sploh pomeni. Iščejo nekoga, ki naj bi jim bil enak. Nekoga, ki naj bi jih dopolnjeval, osrečeval in podobno. Je res, da iščejo sorodno dušo?

Sama ideja za to se je kar dolgo kuhala v meni, dozorela pa je v prvi polovici leta 2021, ko se je kot posledica javnih pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju začelo več govoriti o spolnih pravicah in pomenu prepoznavanja ter preprečevanja nasilja. To me je spodbudilo, da sem začela bolj intenzivno brati, razmišljati in se z ljudmi pogovarjati o tem, kako zelo je v naši družbi še vedno prisotno zatiranje žensk in kako malo je pravzaprav vsebin, organizacij ipd., ki bi podpirale ženske in njihovo pravico, da jim je v spolnosti lepo in prijetno, da so obravnavane kot osebe, da raziskujejo in so na tem področju ustvarjalne ter uživajo. Začela sem razmišljati o spolni vzgoji kot o načinu za opolnomočanje žensk in pomembnemu sredstvu za boj proti nasilju. V šolah je spolna vzgoja izredno pomanjkljiva, saj se osredotoča zgolj na reproduktivni vidik spolnosti, na zaščito pred neželeno nosečnostjo in preprečevanje spolno prenosljivih okužb. Velik vtis so name naredili intervjuji z ginekologinjo in seksologinjo dr. Gabrijelo Simetinger, ki javnost izobražuje o vaginizmu, preizprašuje ustaljena prepričanja o spolnosti in pri svojem udejstvovanju vedno poudarja avtonomijo žensk. Zdelo se mi je, da je prišel družbeni moment, ko bi bilo osvobajajoče in vznemirljivo o spolnosti žensk spregovoriti v gledališču, na dokumentaren način, prek pogovorov z resničnimi osebami. Informirati in hkrati narediti nekaj, kar bi bilo tudi umetniško vznemirljivo. To sem predlagala direktorici Maske Alji Lobnik. Tako Maska kot Slovensko mladinsko gledališče in tudi Mesto žensk so se odločili predlog podpreti in tako smo začeli na Novi pošti načrtovati Spolno vzgojo II.

Kako pa je bilo z igralkami, so se odzvale vse, ki ste si jih želeli imeti?

Ko sem začela razmišljati o tem, s kom bi želela sodelovati, sem imela v mislih, da bi to morale biti osebe, ki imajo neko afiniteto do takih tematik ali pa so angažirane na tem področju. Tako sem k sodelovanju povabila performerke Niko Rozman, Lino Akif, Sendi Bakotić in Vando Velagić. Vsaka je prinesla čisto svoj pogled, svoj občutek in v veliko veselje mi je bilo raziskovati ter razmišljati o teh temah skupaj z njimi. Prvih nekaj mesecev smo se dobivale po principu laboratorija. Prinašale smo prizore ali pa samo neke materiale, ki so nam bili zanimivi. Tako smo raziskovale, katere teme v povezavi s seksualnim užitkom so najbolj relevantne. Po treh mesecih smo prišle do odločitve, da se bomo ukvarjale z vaginizmom in bolečimi spolnimi odnosi, s seksualnim soglasjem oziroma konsenzom, z nekonvencionalnimi seksualnimi praksami, spolnostjo žensk s hendikepom in zgodovino prizadevanj za reproduktivne ter spolne pravice v Jugoslaviji. Pridružile so se nam še ostale soavtorice: avtorica glasbe in zvočna performerka Tea Vidmar, kostumografka, oblikovalka likovne podobe in scenografka Tijana Todorović ter scenografki Barbara Kapelj in Lene Lekše, s katerimi smo potem v različnih kombinacijah v roku skoraj enega leta naredile 5 predavanj-performansov. Še posebej je bilo dragoceno to, da smo se pri tem posluževale raznolikih uprizoritvenih praks.   

Pri uprizoritvah so zelo sodelovale tudi gledalke, čeprav je šlo za zelo intimne zadeve. Vas je to kaj presenetilo?

Odziv gledalk in gledalcev je bil sijajen. Predavanja-performanse smo skušale snovati na tak način, da bi se lahko v teh zgodbah čim več oseb prepoznalo, da bi videle, da niso same – tako v problemih kot tudi v prijetnih izkušnjah, predvsem, ker je spolnost tema, o kateri se zelo redko pogovarjamo na res ranljiv način. In zelo se nas je dotaknilo, ko smo opazile, da se ljudje dejansko vračajo k naši seriji, da se vzpostavlja nekakšna 'Spolna vzgoja II. skupnost'. Zgodilo se je tudi to, da se je kar med samim predavanjem-performansom Borba, ki govori tudi o zgodovini kontracepcije in prvih diafragmah, oglasilo nekaj gledalk in povedale so, da so jih tudi same uporabljale. To je bilo res nekaj posebnega.