Avgust je namreč čas za poletno sajenje jagod, še posebno poganjkov, ki se razvijejo na koncu živic.

Kdor jagod nima na vrtu, lahko zdaj pripravi gredico, namenjeno tem slastnim sadežem. Tisti, ki že uživajo v rdečih plodovih, pa naj v teh dneh porežejo živice. Tako se imenujejo poganjki, podobni vrvicam, na koncu katerih tičijo brsti, torej šopek lističev in nastavek stebla, iz katerega bodo pognale korenine.

Ogromno sort

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Oklepanje nas lahko stane sreče

Spuščanje stvari/oseb iz življenja ni znak šibkosti ampak znak velike osebne moči in ljubezni do sebe.

Kadar govorimo o jagodah, imamo v mislih seveda vrtne jagode (Fragaria x ananassa). Te so plod številnih križanj v minulih stoletjih, njihov izvor pa je povezan z botaničnimi vrstami, odkritimi na več celinah. Dandanes je znanih ogromno sort. Njihove značilnosti so različne oblike in okusi plodov, večja ali manjša rodnost, vgrajena odpornost na bolezni in še kaj.

Če bi želeli čim bolj na kratko povzeti razdelitev jagod, kot jo priznavajo strokovnjaki, bi jih razvrstili na: enkrat rodne sorte, večkrat rodne sorte, gozdne jagode, popenjavke in obešanke, okrasne jagode.

Jemo jih enkrat ali vso sezono

Enkrat rodne jagode zasnujejo cvetove v obdobju kratkega dne, večkrat rodne pa v dolgem dnevu in neodvisno od dolžine dneva. Razumljivo je, da večkrat rodne jagode ponudijo več pridelka kot enkrat rodne, vendar plodovi niso enake oblike niti velikosti, pogosto tudi nimajo pravega okusa. Kljub temu jih vse pogosteje sadimo, saj nam ugaja možnost, da uživamo sveže jagode od konca pomladi pa do začetka jeseni.

Dr. Darinka Koron, strokovnjakinja za gojenje jagodičja:

"Jagoda za razvoj potrebuje veliko vode, največ ob cvetenju in dozorevanju."

Niso zahtevne glede tal

Za vzgojo jagod si izberimo sončno gredo na vrtu. So tako rekoč nezahtevne glede tal, le zelo težka, neprepustna tla z visoko podtalnico, zelo kisla ali izrazito alkalna tla so povsem neprimerna za jagode. Srednje težka, globoka, zračna tla z dovolj humusa in zmožnostjo zadrževanja vode so idealna za vrtno vzgojo jagod.

Čeprav jagode lahko gojimo po vseh območjih Slovenije, je vendar priporočljivo, da pri izbiranju sorte upoštevamo tudi njeno primernost za klimo, v kateri bodo rasle. Razumljivo, da bodo v toplejših območjih jagode ustrezne sorte dozorele več tednov prej kot tam, kjer so povprečne letne temperature občutno nižje.

Če jagod ne gojimo na črni foliji, sadike obložimo s slamnato zastirko in tako preprečimo, da bi se plodovi umazali s prstjo, ter zmanjšamo škodo zaradi polžev.

Pravi čas za sajenje je zdaj

Poleti sadimo sadike jagod, ki smo jih kupili kot hlajene sadike (te so gojitelji izkopali pred več meseci in jih hranili pri nizki temperaturi), ali zelene sadike, ki smo jih sami vzgojili iz matičnih rastlin spomladi. Tretja možnost pa je najbolj običajna – sadike v obliki brstov, ki so se razvili na koncu živic naših domačih jagod. Živico odrežemo pri matični rastlini, jo skrajšamo in brst posadimo na stalno mesto. Če bomo posadili le kak ducat ali dva jagod na isto gredo, zadošča medvrstna razdalja 40 cm.

Jagode začno v drugem letu rasti poganjati živice z brsti. Te lahko kar sproti posadimo v lončke, kjer jih dogojimo do velikosti, primerne za sajenje prihodnjo pomlad.

Zdaj posajene sadike moramo redno in temeljito zalivati, saj vroči dnevi in suha tla niso spodbudni pogoji za hitro ukoreninjenje. Z malo sreče bomo morda že pred zmrzaljo utrgali kako jagodo, zagotovo pa jih ne bo manjkalo konec prihodnje pomladi.

S sajenjem v črno folijo bomo preprečili razvoj plevela in zagotovili vlažno okolje koreninam.

Nasad jagod je treba v celoti obnoviti po štirih letih, saj jim s časom upade rodnost. S pomočjo brstov na živicah lahko stare sadike zamenjujemo vsako leto sproti in tako pomlajujemo nasad.