Urška Šestan je pravnica, ki jo je navdušilo novinarstvo in področje zdravstva.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Oklepanje nas lahko stane sreče

Spuščanje stvari/oseb iz življenja ni znak šibkosti ampak znak velike osebne moči in ljubezni do sebe.

Čeprav ji je kot novinarki stres že stalni sopotnik in se ga je naučila prenašati, se ga, kadar je to nujno potrebno, najlažje znebi tako, da gre v naravo in se giba. »Predvsem mislim na hojo, zelo rada se odpravim v hribe. Če pa govorimo o teku, ta sicer ni ravno ljubezen, bolj želja, da bi to nekoč postal. Za zdaj sem pretekla le Ljubljanski maraton na 10 in 21 kilometrov. Verjetno dlje od tega ne bom šla. Moja najljubša vadba je še vedno boot camp, ker združuje kardio in neke vrste vojaške vaje za vse telo. To je edina vadba, po kateri imam občutek, da sem res naredila nekaj zase.«

Ko je najtežje, tudi meditira, neke vrste miselni in domišljijski pobeg ji predstavljajo tudi knjige. »Neskončno rada kupujem in berem knjige. In ko knjigo berem, jo moram prebrati do konca tako rekoč na dušek, že od nekdaj. Ko sem bila otrok, sem toliko brala, da je starše že skrbelo, saj sem lahko od jutra do večera sedela s knjigo v naročju in nato še ponoči na skrivaj z lučko brala. Zdaj imam zaradi pomanjkanja časa obdobje, ko berem vsak dan, ali obdobje, ko se knjig več mesecev ne dotaknem. Sicer pa rada potujem, rada raziskujem nove kraje, najbolj od vsega pa obožujem čas s svojima nečakoma.«