»Mislim, da nisva v sorodu, čeprav … Vsi Slovenci smo praktično v sorodu – nas je le dva milijona, to je en manjši hotel na Kitajskem,« v smehu pravi Aleš. Z Ajdo se še nista osebno spoznala, vesta pa drug za drugega. »On je tisti novinar z brado, kajne?« se ga po premisleku spomni Ajda, Aleš pa takoj izstreli: »Seveda vem, kdo je Ajda, igralka!« 

Aleš pravi, da Ajdo pozna predvsem iz gledališča. »Pa tisti njen film na jadrnici sem videl (Pot v raj, op. p.). Serij sicer ne spremljam, moja hči pa bolj gleda Usodno vino, tako da Ajdo v Eni žlahtni štoriji zasledim res le tu in tam,« pove. »Se je pa spomnim iz ene mladinske oddaje na TVS (Razred zase, op. p.), ko sicer še ni bila tako slavna.« Predvsem si jo je zapomnil zaradi priimka, prizna. A doda, da smo sicer prvi, ki smo ga vprašali, ali sta morda v sorodu. Ajda pa izjavi, da Aleševega dela žal ne spremlja, saj radio posluša le zelo zgodaj zjutraj, med vožnjo na snemanje.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Se spomnite nasmejane Majči? Vrača se na sceno ...

Maja Bobnar oziroma Majči je pred desetletjem s harmoniko in širokim nasmehom navduševala na slovenskih televizijah. Največji vtis pa je pustila kot kopija Marilyn Monroe v istoimenskem videospotu s skupino Čuki. Danes je stara 30 let in se vrača na slovensko sceno.

LJUBEZEN DO ŠPORTA

Je pa obema Smrekarjema skupna ljubezen do športa. Aleš jo udejanja že s svojim delom, Ajda pa je nekoč trenirala športno gimnastiko in jazz balet. »Šport mi je zelo blizu, čeprav sem zdaj malo manj aktivna, ker mi čas ne dopušča. Ko sem prenehala aktivno trenirati, sem potem še kakih šest, sedem let športno gimnastiko trenirala otroke in še zdaj kdaj vskočim, če je treba.« Šport rada spremlja tudi na televiziji, »seveda najraje gimnastiko, izbrane tekme, in nogomet v družbi prijateljev«. Še vedno je rekreativna športnica, čeprav »neredna«, saj poleg predstav v matičnem Mestnem gledališču Ljubljanskem (v teh dneh bo imela predpremiero komedije Bella figura) snema še serijo Ena žlahtna štorija – na Planetu TV naj bi v kratkem začeli predvajati že četrto sezono. »Z Zalo se bo v njej veliko dogajalo! Lahko namignem, da ima kar številne izzive pred sabo, takšne in drugačne, ter ljubezenske preizkušnje.«

LJUBEZEN DO IGRE

Igranje tudi Alešu ni povsem tuje. Razkrije, da je vso osnovno šolo obiskoval igralski krožek. »Kar veliko sem preigral. Spomnim se, da smo enkrat bolj na začetku igrali Rdečo kapico, bil sem volk, veliko smo gostovali naokoli in zato manjkali pri pouku; ko je mama to ugotovila, sem moral potem vse nadoknaditi, prepisati snov, narediti naloge za nazaj …« Konec osnovne ali v prvem letniku srednje šole je celo skočil na avdicijo na TV Slovenija – in bil izbran! »Vodil sem počitniški program, Lombergar je bil takrat urednik, se spomnim. Povezoval sem otroške oddaje, vodili smo v paru, zaradi snemanja sem bil nekaj dni v Ljubljani v hotelu ... To je bilo za mulca kar velik dogodek! In očitno se je takrat nevede začela ljubezen do RTV,« se smeji. Nameraval je tudi iti na sprejemce na AGRFT, a se mu nekako ni izšlo. »Ne vem točno, zakaj, očitno ta želja že ni bila tako goreča.« Se mu pa zdi, da je tudi njegovo radijsko delo malo povezano z igro. »Veliko obrtniških stvari je zelo podobnih, recimo podobne tehnike ali da gledalec v gledališču oziroma poslušalec pred radiem ne sme vedeti, da imaš ti kake osebne težave, si bolan, se slabše počutiš …« Tudi Aleša, ki se je v bistvu šele dobro vrnil z olimpijskih iger v Riu, čaka nova delovna sezona – zimski športi so tik pred vrati. »Nekaj vrhuncev bo, najbolj pa se veselim svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v St. Moritzu (tudi tja bo seveda odpotoval, op. p.). Zanimivo bo videti, kam pluje slovenska barka.«

SREČANJE OB KAVI

Kot rečeno, se Ajda in Aleš še nista osebno srečala, a Aleš je prepričan, da je simpatična Ajda »dokaj neproblematična ženska, kar je danes bolj izjema kot pravilo. Zdi se mi, da bi se dobro ujela.« In kaj bi jo vprašal, če bi se po naključju srečala? »Kakšno kavo pije,« izstreli v smehu. Ajda pa pravi, da bi jo ob morebitnem srečanju najprej zanimalo, ali je tudi on moral odgovarjati na ta naša vprašanja o družinskih vezeh. (Ajda, vidiš, da je!) Potem pa bi z njim z veseljem odšla na kavo in poglobljeno poklepetala. »Nato pa naju lahko znova pokličete in še enkrat naredimo tale pogovor, da boste videli, kako nama je šlo!«