O škodljivih sestavinah v kozmetičnih izdelkih smo že večkrat pisali. Vse skupaj se je začelo z zloglasnimi parabeni, za katere so (tudi nekateri znanstveniki) še dolgo potem trdili, da jim je bila storjena krivica in da v resnici niso tako nevarni. Ti so utihnili, ko so začeli uporabo parabenov v določenih izdelkih prepovedovati. Žal pa jih še vedno najdemo v številnih najbolje prodajanih šamponih za lase, katerih sestavine so nedavno preverjali strokovnjaki iz danske potrošniške organizacije. Problematični niso samo parabeni. Si svoje lasišče vsakih nekaj dni umivate s škodljivimi in alergenimi kemičnimi spojinami?

Danska vlada je kot prva že leta 2011 prepovedala uporabo najspornejših parabenov (propilparabena in butilparabena) v kozmetičnih izdelkih. Danes velja ta prepoved uporabe omenjenih parabenov v izdelkih za otroke, stare do treh let, v vseh državah EU. So pa prav v danski potrošniški organizaciji nedavno preverili sestavine šamponov za lase in zgroženi ugotovili, da se v šamponih skriva cel kup nevarnosti. Ker bolj zaupamo dobri reklami kot branju sestavin, ki so zapisane v drobnem tisku, si proizvajalci manejo roke z našim denarjem, medtem ko si mi z uporabo njihovih izdelkov škodimo. Tudi če si že vzamemo čas za branje sestavin na izdelku, nam to ne pomeni popolnoma nič, če ne poznamo sestavin in njihovega delovanja. Še dobro torej, da se tu in tam v te stvari poglobijo strokovnjaki!

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Martin Golob: Pridejo trenutki, ko mi je težko

Kako se duhovnik Martin Golob sooča s trenutki, ko je tudi njemu težko.

Rdeča luč za več kot polovico šamponov

V danski potrošniški organizaciji so preverjali, ali šamponi za lase vsebujejo kemične spojine, ki spadajo med alergene ali med hormonske motilce (EDC). Za ponazoritev, koliko snovi vsebujejo šamponi, uporabljajo semafor. Med sedemnajstimi izdelki, ki so na voljo v Sloveniji, jih je več kot polovica (deset) takšnih, pri katerih je zasvetila rdeča luč. »Zelena luč, kar bi pomenilo, da šampon ne vsebuje omenjenih kemikalij, ni zasvetila pri nobenem od 17 šamponov, z oranžnim semaforjem so večinoma označeni šamponi, ker vsebujejo dišave, ki bi lahko povzročile alergijsko reakcijo. Če torej potrošnik ni alergičen na katero od dišav, jih lahko uporablja brez skrbi, saj so dišave v šamponih manj problematične kot na primer v mleku za telo, ker šampon izperemo. Če pa se želimo izogniti vsakodnevni izpostavljenosti neželenim kemikalijam, vsekakor ne kupujmo šamponov, ki vsebujejo hormonske motilce, potencialne alergene oziroma snovi, ki škodijo okolju,« je pojasnila Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Tistim potrošnikom, ki se želijo izogniti hormonskim motilcem v šamponih, svetujemo, da pred nakupom preverijo seznam sestavin. Ob tem naj bodo pozorni na sestavine metilparaben, butilparaben, propilparaben in etilparaben, nezaželeni pa so tudi alergeni konzervansi, ki jih najdemo pod imeni metilkloroizotiazolinon in metilizotiazolinon.« Za zadnji dve navedeni kemični spojini celo velja delna prepoved za njuno sočasno uporabo v kozmetičnih izdelkih, ki jih s kože ne spiramo. Prepoved pa ne velja za šampone, zato ti dve kemikaliji skupaj med drugim najdemo v šamponih Head & Shoulders, Fructis, Afrodita, Le Petit Marseillais, Pantene in gotovo še kje. Metilizotiazolinon in metilkloroizotiazolinon sta najpogosteje uporabljeni spojini v kozmetičnih izdelkih in veljata za potencialno najbolj alergeni. V klinični študiji so ugotovili, da draženje kože največkrat povzročita obe spojini, združeni v istem izdelku. Organizacija The American Contact Dermatitis Society je metilizotiazolinon zaradi močnega draženja kože označila za alergen leta 2013.

Ne bodite poskusni zajček

Strokovnjaki seveda potrošnikov ne želijo pretirano strašiti, zato potrjujejo le tiste nevarnosti, ki so bile znanstveno dokazane. Drugih potencialnih tveganj ne potrjujejo, a jih tudi ne izključujejo. Tako nam je Viviana Golja iz Centra za zdravstveno ekologijo, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, povedala: »Pri parabenih z daljšo verigo (propil- in butilparaben) je mogoče hormonom podobno delovanje, ki pa je pri parabenih s krajšo verigo (metil- in etilparaben) manj izraženo. Zaradi tega se parabeni z daljšo verigo (propil- in butilparaben) ne smejo uporabljati v izdelkih, ki ostanejo na koži in so namenjeni otrokom, mlajšim od treh let, v pleničnem predelu. Za natančnejšo oceno morebitnih tveganj za otroke zaradi izpostavljenosti parabenom iz različnih kozmetičnih izdelkov so potrebne dodatne raziskave. Povezava med uporabo parabenov in rakom dojk ni znanstveno dokazana. Metilkloroizotiazolinon in metilizotiazolinon pa sta spojini, ki povzročata senzibilizacijo in sprožita alergične reakcije, a sta manj verjetni, če snovi vsebujejo izdelki, ki se sperejo s kože. Tako se lahko uporabljata le v takih izdelkih in ne v izdelkih, ki ostanejo na koži.« Svetuje, da posebno tisti, ki so nagnjeni k alergičnim reakcijam, skrbno preberejo seznam sestavin, ki se skrivajo v šamponu, pa tudi v drugih kozmetičnih izdelkih. Nikakršnega dvoma ni, da govorimo o zelo vprašljivih spojinah, katerih škodljivost je bila vsaj do neke mere že dokazana. Zdi se nesmiselno, da bi v času, ko znanstveniki raziskujejo vse razsežnosti njihove škodljivosti, mi ostali poskusni zajčki, ko pa se lahko tem sestavinam v šamponih z nekaj vloženega truda izognemo.

Najboljša alternativa

Za nasvet, kako se izogniti škodljivim sestavinam v konvencionalnih šamponih, smo prosili Majo Mihovec, ki prisega na naravno in vodi različne delavnice za izdelavo naravnih izdelkov. Ta je prepričana, da se lahko škodljivim sestavinam v konvencionalnih šamponih izognemo edinole tako, da si šampon za lase izdelamo sami. »Imamo več možnosti, katerih pomanjkljivost je pravzaprav edino ta, da niso ravno 'uporabniku prijazni', kar se tiče uporabe. Tako si npr. lahko poleti naberemo korenino rastline milnica (Saponaria Officinalis), jo posušimo, skuhamo in imamo šampon. Recept: 10 g zdrobljene in posušene korenine milnice v pol litra vode kuhamo 25 minut. Ko se prevretek ohladi, ga precedimo in uporabimo kot šampon. Ali pa si pripravimo šampon iz gline. Uporabimo lahko katero koli glino, je pa morda najboljša rdeča, ker vsebuje veliko železa. Recept: 20 g gline zmešamo z destilirano vodo, da dobimo redkejšo pasto. To vtremo v lasišče. Pustimo delovati dve minuti in izperemo. Tako milnici kot tudi glini je dobro dati priložnost. To pomeni, da nekaj časa vztrajamo, kajti rezultati se pokažejo po dveh ali treh tednih. Opisana recepta sta varna in primerna tudi za otroke. Kombiniramo ju lahko tudi z drugimi zdravilnimi in za lase negovalnimi rastlinami ter z eteričnimi olji,« odgovarja. Ker smo navajeni na hitre in preproste »rešitve«, bomo morda potrebovali nekaj časa, da se navadimo na domače šampone. Ko pa bomo ugotovili, da ti delujejo dolgoročno, ne samo kratkoročno, jih ne bomo želeli več zamenjati. Receptov za doma izdelane šampone je še veliko več, kot jih omenjamo, in med vsemi boste gotovo našli kakšnega, ki vam bo pisan na kožo.

Zapomnite si imena škodljivih sestavin
Metilizotiazolinon in metilkloroizotiazolinon sta najpogosteje uporabljeni kemični spojini v kozmetičnih izdelkih in veljata za potencialno najbolj alergena. V klinični študiji so ugotovili, da draženje kože največkrat povzročita obe spojini, združeni v istem izdelku.