Odkritje je posledica radovednosti fizika dr. Rubena Meermana, ki je sam imel težave z odvečno težo. Ko mu je uspelo shujšati, pa ga je začelo vznemirjati vprašanje, kam je šla vsa tista maščoba, ki se je je znebil. Kemijska formula za maščobo je sestavljena iz kisika, vodika in ogljika. Po štirih mesecih raziskovanja je v sodelovanju s prof. Andrewom Brownom z univerze Južni Wales v Avstraliji odkril, da se v maščobi prisotni atomi kisika razpadejo na ogljikov dioksid in vodo v razmerju dva proti ena: štiri atome kisika izdihamo, dva pa se izločita s telesnimi tekočinami (urin, pot in solze). To pomeni, da se 84 odstotkov atomov iz molekule maščobe izdiha kot ogljikov dioksid, preostalih 16 odstotkov pa se izloči s tekočino v različnih oblikah.

Globlje, ne hitrejše dihanje
Suhoparno znanstveno dejstvo pojasni marsikaj ter daje ljudem odlično in nezahtevno priložnost, da sami vplivajo na svoje zdravje. Opozoriti velja le na to, da je pravilno, močnejše dihanje nekaj drugega kot hitro dihanje, ki povzroči hiperventilacijo in to, da se človek onesvesti. Nasprotniki teorije o hujšanju z zavestnim dihanjem se namreč sklicujejo prav na to, da je to nevarno početje. Ni, kakor dokazuje znanost, vendar pa previdnost vseeno ni odveč. Znano je, da se pri telovadbi dihanje pospeši, ker telo potrebuje več kisika; posledica je tudi ta, da se mora znebiti več ogljikovega dioksida.

Stane nič, vzame nič časa

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kaj se danes dogaja s prvim zmagovalcem MasterChefa?

Sašo Miljuševič je leta 2015 v napetem kuharskem finalu premagal Tilna Stropnika. Kaj se 9 let kasneje dogaja s prvim slovenskim zmagovalcem MasterChefa? je leta 2015 v napetem kuharskem finalu premagal Tilna Stropnika. Kaj se 9 let kasneje dogaja s prvim slovenskim zmagovalcem MasterChefa?

Američanka Pam Grout, ki se ukvarja z različnimi področji pomoči za boljše zdravje, je v knjigi Jumpstart Your Metabolism opisala svojo zgodbo, ki dokazuje, kar je zdaj znanost potrdila. Pam je bila mati samohranilka z eno leto staro hčerjo. Po porodu ji je ostalo okrog pet odvečnih kilogramov, ki nikakor niso hoteli izginiti.Ko se je nekega dne vozila k staršem na obvezno praznično večerjo, je poslušala kaseto motivacijskega terapevta Anthonyja Robbinsa o 21-dnevnem programu dihalnih vaj, ki jih je treba delati vsak dan, če želiš povečati energijo. Pam je zavzeto poslušala in si mislila, stane nič, vzame nič časa, saj lahko to delaš med službo, vožnjo, pred televizijo. Samo dihaš, kar tako ali tako počneš ves čas. Pam je sledila navodilom za zavestnejše dihanje vseh 21 dni. Razmeroma kmalu je imela več energije, počutila se je veliko bolje. Lažje je bila kos vsakodnevnim naporom. Najbolj pa jo je presenetilo, da je v tem času shujšala za tistih pet kilogramov, ki se jih prej ni mogla znebiti. Čeprav si za to sploh ni prizadevala, tudi Anthony Robbins o tem ni govoril. Kar zgodilo se je.

Stara zgodba o shujševalnih dietah

Potem se je spomnila prijateljice Louise. To je bila zelo lepa mlada ženska na pragu 30 let, a z nekaj deset kilogramov preveč. Poskušala je shujšati na vse mogoče načine, dokler se ni vdala v usodo. S Pam sta bili na šestmesečnem usposabljanju za pomoč drugim in v tem času se je Louise brez posebnega prizadevanja posrečilo znebiti vseh tistih odvečnih kilogramov. Pa ni spremenila prehranjevanja, še manj telovadbe (izjema so bili sprehodi). Edina sprememba so bile dihalne vaje, ki so jih delali vsak dan. Zgodilo se je torej - zaradi dihalnih vaj.

S kisikom nad maščobe

Ko kisik, ki ga vdihnemo, doseže maščobne molekule, jih lahko razgradi v ogljikov dioksid in vodo, kot rečeno. Kri potem pobere ogljikov dioksid kot odpadni produkt telesa, ga prenese v pljuča, od tam pa ga izdihamo – kar pomeni, več ko imamo v sebi kisika, več maščob bomo porabili. Večina ljudi pa diha le s petino pljuč, zgornjim in deloma srednjim delom; zelo malo jih uporablja cela pljuča (po ocenah strokovnjakov le okrog deset odstotkov). To pomeni, da telo dobi bistveno manj kisika, kot bi ga lahko. Ali bolje, če bi dobilo več kisika, bi lahko bolje delovalo. Če se naučimo dihati globoko, s celimi pljuči, da bo telo dobilo več kisika, se bodo izboljšali vsi procesi v telesu (vsi organi oziroma organski sistemi za delovanje najprej nujno potrebujejo kisik). Globoko, močno dihanje povzroči, da se mišice zategnejo, in nas sili, da pri tem uporabimo prepono. Na univerzi v južni Kaliforniji so naredili poskus in ugotovili, da so ljudje, ki so delali dihalne vaje, pokurili več kot tisti, ki so kolesarili.

Gorivo za telo ni hrana, temveč kisik

Človeško telo ves čas predeluje tri stvari: hrano, tekočino in kisik. Znano je, da lahko človek brez hrane zdrži dneve in tedne, brez vode le nekaj dni, brez kisika pa le kakšno minuto. Zelo veliko ljudi misli, da je glavno gorivo za telo hrana, a to ni res: to je kisik. Telo lahko skladišči tako hrano kot vodo, kisika pa ne more. Dihanje je tudi najboljši in najpreprostejši način za razstrupljanje, o katerem se danes toliko govori. Sicer boste našli na policah trgovin izdelke, ki razstrupljajo samo s prebavo, z iztrebljanjem in odvajanjem odpadnih snovi z blatom in urinom. Vendar se z dihanjem razstrupljamo nenehno, ves čas, saj mora telo odstraniti vse odmrle celice – vsak dan jih predela okrog 700 milijard. Če imamo dovolj kisika, to ni problem, če pa ga je v telesu premalo, se pojavijo težave. Ker je v telesu že nabrana odvečna maščoba, kisika za predelavo pa je premalo, v stiski naredi telo tisto, kar edino lahko: odpadke vnaša v maščobne celice. Zato bi morali ljudje, ki želijo shujšati, veliko več pozornosti kot hrani, ki jo pojedo, posvetiti dihanju; telesu zagotoviti, da bo imelo več kisika, da odpadkov ne bo več skladiščilo in da bo začelo uporabljati tudi že uskladiščene maščobne molekule. Povprečno lahko pljuča držijo okrog sedem litrov zraka; večina ljudi pa ga v pljuča z dihanjem pošlje le okrog 1,5 litra. Strokovnjaki so analizirali in primerjali tudi količino zraka v povezavi z debelostjo. Izkazalo se je, da so najdebelejši ljudje uporabljali (vdihnili) najmanj zraka.

Začnite vendar dihati!

Vse to pomeni, da je treba začeti z dihalnimi vajami. Samo na spletu jih boste našli na stotine. V glavnem pa poznamo dihanje s prsnim in dihanje s trebušnim delom. Dihanje s prsnim delom pomeni, da uporabljamo zgornji del pljuč, kar pa za normalno delovanje telesa ni dovolj. Če dihamo s prsnim delom, je potrebnih več vdihov, kar utruja srce, saj mora bolj delati. Dvigne se tudi krvni tlak, živčni sistem je ves čas napet, v pripravljenosti. Kako dihate, boste hitro ugotovili, če stojite zravnano ali pa, še bolje, ležete in položite eno roko na zgornji del prsnega koša, drugo pa na spodnjega, pod zadnji rebrni lok. Po tem, kateri del telesa se dviguje in spušča (po navadi je to zgornji del), vam bo hitro jasno, da je vaše dihanje najbrž preplitvo, površno. Poskusite dihati drugače. Vdihnite počasi in globoko, in sicer s trebušnim delom. Trebuh naj se napne kot balon. Čisto malo zadržite dih, potem pa prav tako počasi izdihnite. Bolje bo, če izdih traja kakšno sekundo dlje kot vdih. To vajo lahko delate kadarkoli in kjerkoli. Res je, da se je treba na tako dihanje navaditi, toda k temu vas bo prisililo boljše počutje po nekaj minutah. Tudi veliko sprostitvenih in pomirjevalnih tehnik (če ne kar vse) se začne tako, da najprej globoko dihate ter opazujete svoj vdih in izdih. Lahko ga v mislih spremljate, kako potuje po telesu in daje celicam kisik (tudi hrano lahko dobijo samo na ta način, torej boljše dihanje pomeni boljšo preskrbljenost s hranili) ter kako ogljikov dioksid potuje ven in odnaša odpadke z razgrajenimi maščobnimi molekulami. Sedemdeset odstotkov odpadkov gre namreč iz telesa z dihanjem. Telo se tako iz ustvarjalca maščob spremeni v tvorca energije.