Hrana deluje navzven in navznoter ter nam omogoča življenje – ne le preživetje, temveč celostno življenje. Nutricionistka in ustanoviteljica prehranske svetovalnice Valeo Mirjana Franković nam je zaupala, katero hrano je treba črtati z jedilnika, če želimo preprečiti kopičenje neželenih maščobnih celic.

In kako zmagati v boju proti celulitu in kopičenju maščobnih celic?

»Uravnoteženost in zmernost sta bistveni. Če zaužijemo preveliko količino, se bo odvečna energija nakopičila v zalogah v obliki maščobnih celic. Enako velja za določeno vrsto živil, zlasti tisto, kjer prevladujejo enostavni sladkorji – to so vsi enostavni ogljikovi hidrati, ki jih telo zelo hitro presnavlja, na primer sladkor, sladka živila, izdelki iz bele moke, testenine iz bele moke, beli riž … Prav to so enostavni ogljikovi hidrati, ki jih telo ob prevelikem vnosu (tudi enkratnem) takoj skladišči v obliki maščobnih celic.«

Naša prehrana naj temelji na zelenjavi in sadju

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tara Zupančič si je izpolnila najstniško željo

Ste si tudi vi v najstniških letih želeli kakšno stvar, ki vam je starši niso dovolili. Tara Zupančič si je eno izmed želja zdaj tudi izpolnila.

»Pa tudi s sadjem ni treba pretiravati, saj sadni sladkor prav tako lahko škoduje. Kakovosten jedilnik, tak, ki bo zagotovo pomagal k boljši presnovi in s tem preprečeval kopičenje nezaželenih maščobnih celic, je sestavljen iz vsaj štirih do petih obrokov na dan,« pove svetovalka za prehrano Mirjana Franković. »Pomembno je jesti pravo hrano. Ne izdelkov, ki so hrani podobni, temveč pravo in čim manj predelano hrano. Prave ovsene kosmiče, čisto pravi manj mastni jogurt, čisto pravi brokoli, por in korenje.«

Recite NE tem živilom:

- sladke in gazirane pijače
- sladki prigrizki
- piškoti
- razni prigrizki med obroki
- izdelki iz bele moke (kruh, testenine)
- beli riž

Kako naj bo sestavljen kakovosten jedilnik

ZAJTRK: Jejmo ga vsako jutro, saj študije kažejo, da ima kar polovica ljudi, ki preskočijo zajtrk, težave s preveliko telesno težo.

MALICA: Približno tri ure po zajtrku. Naj bo to osvežilna mešanica sadja, najbolje sezonskega in takšnega, ki je zraslo v naši bližini. Izbiramo sadje, ki ima manjšo vsebnost sadnega sladkorja (na primer hruške, jabolka, jagode, borovnice, kivi ipd.), s svežim manj mastnim sirom ali drugim beljakovinskim živilom.

KOSILO: Privoščimo si ga v miru, približno tri ure po prvi malici, če nam urnik to dopušča. Sicer ga prestavimo na popoldansko uro doma in si vmes privoščimo še eno malico. Organizirajmo si kosilo tako, da bomo zaužili najprej toplo jed (zelenjavo ali juho, enolončnico brez prikuhe) ter nato glavno jed s solato. Priporočamo ribe, belo in konjsko meso ter obilo stročnic in zelenjave. Tudi polnozrnati ogljikovi hidrati, zlasti če vsebujejo veliko vlaknin, so priporočljivi, a paziti je treba na količino. Le eno do dve kuhinjski žlici si jih naložimo na krožnik. Največji in osrednji prostor naj zaseda zelenjavna priloga. Zelenjava je kraljica.

POPOLDANSKA/VEČERNA MALICA: Solata, pečena zelenjava ali kos pustega mesa.

Pomembno pri vsem tem je, da pijemo dovolj tekočine, najbolje vode ali nesladkanih čajev. Sladkanih pijač se izogibamo. Prav te skrite kalorije so pogost tvorec nezaželenih maščobnih oblog.