Mnogo ljudi je mnenja, da je post stradanje. A temu ni tako. Nutricionistka Mojca Cepuš razlaga razliko med postom in stradanjem:
”Post ni stradanje. Post lahko pomeni odrekanje samo določeni hrani v določenem času, ki je predvidoma pogojen s počutjem posameznika, njegovo začetno telesno težo in namenom posta. V času posta telo najprej črpa energijo iz svojih glikogenskih zalog, potem iz svojih neesencialnih tkiv, kot sta maščobno in mišično tkivo. Stradanje nastopi šele takrat, ko se viri neesencialnih tkiv porabijo in začne telo energijo za preživetje črpati iz tkiv notranjih organov.”

Kaj se v telesu dogaja med postom:

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Razočaranje za gledalce: Andrej Hofer ne bo komentiral Evrovizije

Letos ne bo prepoznavnih hoferizmov, saj Andrej Hofer ne bo komentiral letošnjega evrovizijskega dogajanja. Kdo bo nalogo opravil namesto njega?

Gastrointestinalna faza – prvi dan

Gastrointestinalna faza se začne približno šest do osem ur po obroku, ko se ogljikovi hidrati, ki so že razpadli do enostavnih sladkorjev, beljakovine, ki so razpadle do aminokislin, in maščobe absorbirajo v krvni obtok.

Glikogenoliza – drugi dan – sinteza glukoze iz glikogena

Glikogenoliza je čas, ki sledi gastrointestinalni fazi in traja od 12 do 24 ur ali več, odvisno od tega, kako polne so zaloge glikogena v jetrih in mišicah. Telo se s proizvodnjo različnih hormonov odzove na pomanjkanje osnovnega goriva – glukoze.

Zaradi povišane koncentracije hormona glukagona se začne tudi razgradnja maščob, s tem se poveča količina trigliceridov v krvi, ki bodo počasi postali glavni vir energije v telesu. Opažamo padec telesne teže, ki je v začetnih dneh posta najhitrejši in ga pripisujemo porabi glikogena in izgubi vode ter blata

Glukoneogeneza – tretji dan – sinteza glukoze iz aminokislin, glicerola in laktata

V obdobju lakote oziroma pomanjkanja ogljikovih hidratov v prehrani nastopi v telesu glukoneogeneza, sinteza glukoze iz virov, ki niso ogljikovi hidrati. V literaturi zasledimo različne podatke o potrebi možganov po glukozi. Povprečno potrebujemo približno 180 g glukoze/dan. 
V fazi glukoneogeneze so najpogostejši viri glukoze glicerol in aminokisline. V tem času se lahko posameznik počuti slabo, brez energije in lačen, saj je proces glukoneogeneze energijsko precej neučinkovit. Za sintezo 1 g glukoze je potrebna razgradnja 1,75 g beljakovin. 

Ketoza – po tretjem dnevu – sinteza glukoze so maščobne kisline in ketoni

Ketoza je stanje, ko jetra zaradi pomanjkanja drugih virov, ki bi telesu lahko služila za energijo, začnejo presnavljati maščobe v maščobne kisline in ketone. Ketoza praviloma nastopi po dveh dneh postenja pri ženskah in treh dneh postenja pri moških. Razlika nastopi, ker imajo moški v telesu večje zaloge glikogena. Praviloma se začne ob tretjem dnevu postenja in narašča do 14. dneva. Ob dovolj velikih količinah ketonov postanejo ti glavni vir energije, s tem pa se zmanjša potreba telesa po glukozi. Ta stopnja je odločilna, saj močno upočasni katabolne procese mišičevja, možgani, mišice in srce pa kot vir energije uporabljajo ketone. »Izguba mišične mase se ustali na okoli 0,2 kg na dan.