Modna oblikovalka Gail Chovan nima prsi, a ima veliko samozavestni. Pravi, da se je zaradi tega ljudje pogosto ustrašijo. Njena zgodba je žalostna, vendar spodbudna.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Sonja Javornik: Živali so najboljši antidepresiv

Publicistka in strokovnjakinja eksperimenta Poroka na prvi pogled Sonja Javornik je že od nekdaj velika ljubiteljica živali. Njeni spomini so polni zabavnih prigod, danes pa ji lepša življenje mačji kosmatinec Barni.

»Imam devetletna dvojčka, ki sta nadvse duhovita in magična. Sinko Creed najraje nosi v šoli maroška oblačila, hčerkica Zelda pa je slepa in doživlja stvari na poseben način. Zanjo po navadi rečemo, da objema brezdomce, saj nima nobenih predsodkov in pristopi k vsakemu človeku, da ga pozdravi,« pravi Gail.

»Nimam jajčnikov, nimam prsi, imam pa novo poglavje, ki ga sama pišem.«

»Imam srečo, da sem spoznala čudovitega moškega, s katerim skupaj brodiva skozi morje težav, ki jih je res v izobilju. Moj rak, predčasno rojena otroka, smrt obeh mojih staršev in 11 Zeldinih operacij na možganih. Oba moja otroka sta se namreč rodila s toksoplazmo – parazitom, ki vpliva na oči in možgane, zato imata cevke, ki odvajajo tekočino iz možganov. Cevke tečejo skozi vrat, imata jih tudi v trebuhu, kar zlasti hčerki povzroča hude težave. Če se kakšna cev premakne, se ji hitro inficira tkivo in takrat je edina rešitev, da jo peljemo v bolnišnico. Kadar se to zgodi, nam sina pazijo prijatelji. Človek se začne spraševati, zakaj vedno mi. Potem mi nekdo reče, da ti bog da toliko, kolikor lahko preneseš, sama pa se nanj jezim in pravim, da je to preveč. Da bi naučila otroka, kaj je skodelica, sem mu morala vanjo potisniti glavo. Da bi dojel, kam je treba iti na stranišče, pa se je najprej moral polulati na roko,« skuša Gail razložiti, kakšne težave povzroča bolezen njenih dvojčkov.

Premagala je raka, a pravi, da to ni nič v primerjavi s tem, kar doživljata njena otrok vsak dan. »Najbolj se počutim ranljivo, ko se skregava z možem, saj imam takrat občutek, da nisem ljubljena. Ko sem poleg svojih otrok, se počutim lepo, zato zvečer rada ležem k njima in se zjutraj prebudim ob njima.«

Rak ji je vzel prsi in jajčnike.

Gail so zaradi raka morali odstraniti obe dojki, odločila pa se je, da prsi ne bo nadomestila z umetnimi. »To je bila zmaga moje samozavesti nad negotovostjo. Med odraščanjem nisem imela velikih prsi, kot jih niso imele moje sestre in mama. Mama mi je svetovala, naj nosim tak modrček, ki mi bo povečal prsi, saj bom tako bolj ženstvena, jaz pa sem ji odgovarjala, da sem ženstvena tudi brez tega. Ko sem izvedela, da mi bodo morali odstraniti prsi, sem si mislila, kar odstranite jih. To sem jaz in občutek je čudovit. Brazgotine bolijo, včasih pa čutim tudi bradavice, ki jih ni več, a sem v redu,« zaključuje Gail, ki kljub vsem težavam ostaja optimistična.