Saša, smo ravno v času posta. Se postite v smislu odpovedovanja hrani, ali bolj v odpovedovanju obrekovanju in podobnim stvarem, kot sem zasledila na facebooku?

Post od opravljanja in pritoževanja imam zdaj že kar nekaj let. Ne samo v tem postnem času, ampak tudi sicer. Ker sem ugotovila, da seveda s tem početjem ne pripomoreš k ničemer dobremu, namreč samo pritoževanje ne ponuja nobenih rešitev in je zelo brezplodno metanje energije proč. Tako da ne bom rekla, da ne opazim, če mi kaj ni všeč, ali če kaj ni tako, kot bi si jaz želela. Vendar pa je težava v tem, da vidim, da veliko ljudi vztraja pri pritoževanju, ne razmišlja pa o tem, kako bi se dalo zadevo rešit. Odpravit vzrok njihovega pritoževanja. Včasih imam prav občutek, da nekateri uživajo v tem, da se pritožujejo. Sama se temu izogibam. Oziroma ne želim delovati na tak način. Če vidim, da je kakšna težava, razmislim, kako bi to zdaj lahko rešila.

Glede na to, da otroci radi strmijo k temu, da je kriv kdo drug in ne oni, to prakticiramo tudi pri njih. Vprašam, kaj pa bi se dalo narediti, kako bi se to dalo rešiti in vidim, da je ta način tudi pri njih padel na plodna tla. Da tudi sami na ta način že poskušajo najti rešitve.

Sicer, kar pa se prehrane tiče, Sem tudi ugotovila, da je post ena krasna stvar in se tudi sama pripravljam na to, da se bom v toplejšem času lotila enega daljšega posta, seveda se bom takrat obrnila na strokovnjake, ker se tega ne upam lotiti sama. Mi pa zelo odgovarja enodnevni post. Da recimo pojem zajtrk in potem do prihodnjega dne, do zajtrka, pijem samo vodo in čaje. Ob tem opažam, kako se pravzaprav moje telo prav spočije od hrane že v enem dnevu in imam bistveno več energije.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mojster Jure: Žena in otroci so moje življenje

Mojster Delovne akcije Jure Podjavoršek piše novo poglavje. S soprogo in otroki se vrača k svojim koreninam, kjer bodo pognali kolesje turistične kmetije.

Glede na to, da ste omenili tudi otroke. Kako je? Je vsak dan težje, ali vsak dan lažje?

Ne, vsak dan je lažje. Luštno je. Prihajajo pa seveda vedno znova letom primerni izzivi.

Vaša prva knjiga je bila kar velika uspešnicah, pripravljate že kaj novega?

Razmišljam o novi knjigi. Prva je bila mogoče namenjena bolj ženskam, zdaj pa razmišljam o takšni, v kateri bi opisala vse načine in sisteme ter načine razmišljanja in delovanja, ki pripeljejo človeka do občutka uspešnosti. To je tema, s katero se v zadnjem času ukvarjam. Vse o čemer pišem in govorim najprej sama preizkusim in seveda temelj vsega, če želiš, da ti uspe, je dobra samopodoba, zavedanje lastne vrednosti in tega, da je uspeh dosegljiv in da nam pripada vsem. Seveda pa je uspeh tudi zelo relativna stvar. Ni uspeh le-to, da si zelo bogat denarno, za nekoga je uspeh to, da je zdrav, za nekoga, da si ustvari družino ... Za temeljen občutek uspešnosti, pa je nekaj načinov in sistemov, kako to doseči in o tem bo govorila moja naslednja knjiga.

Glede na to, da je mesec marec, v katerem sta dan žena in materinski dan. Koliko vam to pomeni? Ciljate bolj na vsakodnevno pozitivne odnose?

Jaz mislim, da so ti prazniki bolj zato, da se spomnimo določenih stvari, sicer sama si prizadevam, da je vsak dan 8. marec in vsak dan 25. marec, zato ker je! Vendar včasih potrebujemo spodbudo od zunaj, ker mogoče zapademo v neko rutino in da se spomnimo tega, da smo ženske vredne enako kot moški. Smo različni, ampak enkratni v svoji različnosti. Temeljna vrednost enih in drugih je pa enaka.

Kakšni so načrti za naprej? Kje vas ljudje lahko vidijo?

Zdaj sem ravno sredi priprav tri dnevnega dogodka konec tega meseca. Sicer ni namenjen izključno ženskam, ampak vsem, ki si želijo čutit malo uspešnosti v svojem življenju. Ki želijo narediti korak naprej. Imam namreč delavnico Popoln osebni in poslovni uspeh. Govorila bom iz svojih izkušen, iz izkušenj oseb, od katerih sem se učila jaz, imela bom nekaj gostov, ki govorijo o marketinškem delu poslovnega uspeha. Skratka velika stvar, kjer bo lahko vsak, ki bi rad naredil eno spremembo – bo le-to lahko naredil.

Težava je v tem, da veliko ljudi prebere eno knjigo, ali gre na eno 3-urno delavnico, ampak to ne traja. Tiste odločitve, ki so tam sprejete, ne trajajo dovolj dolgo, da bi se prijele. Da bi jih ljudje res v svoje življenje vpeljali kot nov način delovanja. Trije dnevi pa so ravno toliko dolgo obdobje, da je ta transformacija možna. Na tak način se mi zdi, da skupaj dvigujemo, ne samo posamične zavesti, ali ne samo izboljšujemo življenja vsakega posameznika, ampak pač gre za skupno dobro. Več zadovoljnih na kupu, bolje bo za vse.

Ali lahko rečete, da ste tudi vi našli neko zadovoljivo točko v svojem življenju?

Ja, končno, končno lahko rečem, da se počutim uspešno, zadovoljno, srečno. Sem pa za to tudi kar nekaj naredila, ni prišlo samo od sebe. Delala sem v tej smeri.

Wernerjeva družina je te dni obeležila prav poseben dogodek. Vas zanima, kaj se je zgodilo? Kliknite tukaj!