Osamosvojitev otroka je veliko priznanje

Pomembno je, da selitev sprejmete in si zaploskate za dobro opravljeno delo.

Čustvena stiska za starše

Ni ga starša, ki ob otrokovem odhodu od doma ne bi občutil žalosti in skrbi, kako se bo otrok znašel na svojem. Kljub zaskrbljenosti pa mnogi starši v tej situaciji občutijo predvsem ponos in zadovoljstvo. Mešani občutki so torej povsem normalni. Skrbi in žalosti ob poslavljanju ter strahu ob misli, da jih otroci zapuščajo, se pridružujejo tudi občutki praznine in izgube smisla življenja, ki lahko vodijo celo v depresijo.

Sindrom praznega gnezda

Ne spreglejte

Pocrkljajte lončnice z bogato hranilno juhico iz banan!

Sobne rastline in juhica? Ne, ne šalimo se. Ampak priznajte, sliši se kar simpatično! Vse vam bomo pojasnili, vi pa jo boste po vsej verjetnosti mahnili v kuhinjo. Juhej! Akcija!

Sindrom praznega gnezda je izraz, ki označuje posebno prelomnico v družini, ko otroci zapustijo dom in se preselijo na svoje. Starši tako po dolgih letih, ki so jih posvetili vzgoji otrok, ostanejo sami, pri tem pa lahko doživljajo občutke hude praznine in žalosti. Odhod otroka od doma je namreč čustveno naporen dogodek, ki pošteno pretrese družinsko dinamiko.

Kako se soočiti z občutki?

Vedite, da otrok ne potrebuje vašega soglasja, da odraste in se osamosvoji. To je nekaj povsem naravnega, normalnega in nujnega. V otrokovo dobro je, da to stori, zato ga pri tem podpirajte. Povsem normalno je tudi, da vam je ob otrokovem odhodu hudo. Vendar pomislite na to, kako uspešno ste opravili svojo starševsko nalogo. In vedite, da se vaša vloga s tem ne končuje, temveč le spreminja.

Kaj pa zdaj?

Zdaj se ponuja odlična priložnost, da se s partnerjem znova zbližata. Prazno gnezdo je odlična priložnost tudi za zakonce, ki imajo tudi sicer trden in ljubeč odnos, saj je zdaj tu priložnost, da ga še poglobijo. Tudi odnos z otroki se bo spremenil. Večina odraslih otrok priznava, da imajo s starši, odkar so se odselili od doma, veliko boljši odnos. Bolje se razumejo, več se pogovarjajo in raje se družijo. Če imajo otroci že svoje otroke, pa je družinska dinamika še posebej zanimiva. Otroci niso več otroci, vsaj ne v smislu, ki ste ga bili vajeni, temveč so njihovo vlogo zdaj prevzeli vnuki.