Maja je zapredla pod toplo odejo, se leno pretegnila in zamežikala v petkovo jutro. Skozi okno ljubke majhne sobice so posijali prvi prameni sončnih žarkov. Všeč ji je tukaj, v objemu dolgočasnega naselja, stran od ponorelega urbanega sveta, kamor se vsak dan odpravi v službo. Urno je skočila pod mlačno prho, da jo predrami iz vročih sanj in ji iz kože prežene tisto sladko ščemenje prežeto iz želje po njem. On, skrivnostni molčeči sosed, ki ji v prsih in glavi povzroča nemir, vse odkar je pred skoraj dvanajstimi meseci prvič prestopila prag starega bloka.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vesna in Mija Janković skupaj uživali na modni reviji

Nekdanja tašča in snaha sta še vedno dobri prijateljici, ki si delita tudi ljubezen do mode.

Stresla je z glavo in poskušala misli usmeriti na sestanek, ki jo je čakal dopoldan. Spet bo stala pred skupino moških sodelavcev, ki ne bodo slišali niti besede skrbno pripravljene predstavitve. Belo srajco je zapela vse do vrha, si pod vratom iz trakov prepletla svileno pentljo in si prek kolen pogladila ozko črno krilo. "Tako, bedaki, danes se že ne boste slinili ob pogledu na majhne zaplate gole kože. Pa kaj je sploh narobe z današnjimi moškimi? Se je vsem popolnoma zmešalo?! Kje v času in prostoru so se izgubili kavalirji, kdaj so jih nadomestila ta velika opolzka usta, prepolna velikih besed in praznih obljub?!" Ob misli na pohotne čudake je zavila z očmi. Povsod so, na spletu, v lokalih, na ulici, celo na tržnici pri mesarju in ja, kakopak, v službi. Zapeljevanja se lotijo zagnano kot lačen podivjan pes, ki s slastjo zagrize v mesnato kost. Iz ust pa se jim valijo besede, ki bi jih prej pripisali starim mornarjem …

Oh, ta moj skrivnostni sosed …

Utrujena od ozračja prežetega s testosteronom je poklapano zapustila pisarno. Fantje bodo svoj veliki met sklenili v baru, kjer bodo ob pivu nazdravili uspehu in se kot opice tolkli po prsih. Spačila se je ob misli na prepotentnega Miho, ki jo je med predstavitvijo s kulijem drezal v zadnjico. Torbico je jezno zalučala na sovoznikov sedež, obrnila ključ, da je motor domače zapredel in urno zapeljala na cesto. V misli se ji je zopet prikradel njegov skrivnostni obraz in črne oči. Njegova podoba jo pomirja in vznemirja hkrati, je kot daljna obljuba o varnem zavetju.

"Zberi se in glej na cesto! Pa saj ne veš nič o njem. Precej starejši je od tebe. Sive pramene ima, najbrž jih šteje več kot petinštirideset! Videti je mrk, no ja, čeprav pozdravi pa s prijetnim globokim glasom. Takim, ki te žametno poboža po napornem dnevu in te vabi, da se podrgneš ob strnišče njegove temne bradice. Cesta, punca, cesta! Oh, kaj bi dala za kanček poguma, da pretresem svoj svet in končam muke večmesečnega spogledovanja. Zagotovo ve, mora vedeti! Vsi sramežljivi pogledi, naključni dotiki v dvigalu, zmeden ropot korakov, ko se mi noge prepletejo ob pogledu na njegovo možato postavo. Ne, dovolj je tega! Zdaj ali nikoli!" 

Ti, poredna sramežljivka …

Pod blokom je zaslišal hrumenje njenega golfa. Divje je zapeljala na parkirišče, kot da se ji mudi na razprodajo modnih torbic - ali pač reči, ki zanimajo ženske. Kradoma je vrgel pogled skozi zaveso. "Kako je ljubka, z našobljenimi ustnicami barve prgišča malin. Rahlo razmršena in rdečih lic je uprla pogled v okno. Prekleto, videla ga je! Starega špijuna." Pa kaj, ni mu bilo več mar. Ta svetlolasa deklica ga je spravila na rob pameti. Tisti njeni bežni dotiki v dvigalu, pa sramežljivi pogledi izpod oči. Kako so se ji zatikale besede, ko sta si izmenjala na videz vljudnostne stavke. Otrdel je ob misli na polne prsi in čvrsto okroglo zadnjico. S prsti bi se zapletel v njene dolge lase in jo povlekel nase … Pognal se je proti dvigalu, ne meneč se za glas razuma. "Prekleti stari kreten, ne moreš se kar pojaviti na njenih vratih! Mislila bo, da se ti je zmešalo! Saj si kot divji ropar, ves razmršen in … trd, o bog, kako sem trd!" Z dlanjo stisnjeno v  pest je zamahnil proti vratom, a ustavil silo tik preden bi zvok udarca napolnil ščemeče ozračje temnega hodnika …

Čakam te …

Zatrepetala je od vznemirjenja, ko je tišino prerezal zvok hišnega zvonca. "Prišel je. Vem, da je on. Tam ob oknu je vame zavrtalo dvoje vročih oči, tema v njih je bila tako strastna in mamljiva, da bi se lahko izgubila v njeni globini." Urno je stekla proti vratom in v ogledalu ujela pogled na lesketajoče oči in zardela lica. Z dlanjo si je segla v lase in popravila neubogljiv pramen, ki ji je tako vztrajno silil na obraz. Lenobno je odprla vrata, kot da bi ne gorela od vroče želje, da se končno dotakne njegove vroče kože in okusi polne ustnice, s katerimi jo je že mesece spravljal ob pamet. Iz ust se ji je izvil le prasketajoč pozdrav, ko jo je premeril z žgočim pogledom in jo divje povlekel k sebi ...