Konec starega ter začetek novega leta je privlačna prelomnica, ob kateri si veliko ljudi postavi določene zaobljube oziroma cilje, h katerim naj bi stremeli v novem letu. To priča o posameznikovi želji po pozitivnih spremembah, napredku, razvoju ter izboljševanju samega sebe. Zelo pomembno je, da si človek vseskozi postavlja določene cilje, kateri lahko znatno prispevajo tudi k občutku smiselnosti njegovega obstoja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Rudi premagal vse ovire in zanetil ljubezen

Današnja epizoda za Rudija in Marjetko ne bo ravno prijetna, a ne glede na dramatične zaplete vas vabimo, da prisluhnite besedam, ob katerih ne boste ostali ravnodušni. Rudi nam je pojasnil, kaj se je zgodilo po porušenem zaupanju.

O novoletnih zaobljubah smo se pogovarjali z integrativno psihoterapevtko Aljo Fabjan, ki meni, da so le te pozitivne, a ne smemo biti prestrogi do sebe.

»Manj kot 10 odstotkov tistih, ki si novoletne zaobljube zastavi, naj bi jih v resnici tudi izpolnilo. Razlogi, zakaj je temu tako, so različni. Pogosto si ljudje postavijo preveč ciljev oziroma zaobljub naenkrat (če si v prihodnjem letu na primer želimo v svoje življenje vključiti pet novih hobijev ali dejavnosti, ob tem, da nam že zdaj zmanjkuje časa za osnovne stvari, bi bilo dobro, da še malo premislimo, z zavedanjem, da bo imel dan še naprej le štiriindvajset ur) ali pa so cilji nerealni. Težava se pojavi tudi, če si zastavimo nekaj, na kar sami nimamo velikega vpliva (npr. zadeti na loteriji), ali pa nekaj, kar si v resnici ne želimo sami, pač pa to od nas pričakuje okolica,« pravi Fabjanova.

Imejte svoje cilje stalno pred očmi
Pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub si možnosti povečamo s tem, da zaobljub ne zapišemo le na list, katerega do naslednjega leta zaklenemo v predal, temveč, da imamo svoje cilje stalno pred očmi, da jih vključujemo v svoj vsakdan čimbolj pogosto. Pomembno je, da delamo manjše korake, toda te v pravo, želeno smer - morda vsak dan (odvajanje kajenja, hujšanje…), morda vsak teden (učenje novih stvari…). Pri zastavljanju ciljev moramo biti pazljivi, saj lahko odkritje, da je večina naših novoletnih zaobljub ostala le zapis na papirju, rezultira v slabši samopodobi oziroma si to lahko razlagamo kot znak ali celo potrditev lastne neuspešnosti.

Bodite potrpežljivi
»Nedoseženi cilji so lahko tudi posledica pogostega ravnanja po načelu »doseči takojšnje, kratkoročno ugodje«. Če vzamemo primer pogoste novoletne zaobljube o izgubi odvečnih kilogramov: naš cilj je hujšanje, pred seboj pa imamo slasten kos torte. Če se odločimo torto pojesti, bomo čutili ugodje, ki bo takojšnje, a žal le kratkoročno, dolgoročno pa rezultat v nasprotju z našim ciljem. V nasprotnem primeru (torej če se torti odpovemo), bomo takoj občutili neugodje, gledano dolgoročno pa se bomo približevali svojemu cilju. Pogosto nas omejuje tudi razmišljanje »vse ali nič«; če se poti do cilja ne držimo zelo dosledno, bi najraje kar obupali, vendar ne smemo – dovolj je, če naše navade na nekem področju izboljšamo, ne pa pripeljemo do popolnosti,« meni Fabjanova in zaključuje:
»Osebno bi se mi bolj od postavljanja novoletnih zaobljub in ciljev zdelo smiselno, da si vsak posameznik včasih (ne nujno ravno ali le ob začetku novega leta) postavi nekaj temeljnih vprašanj o sebi. Npr: Kaj me veseli? Česa si želim (in ne, kaj od mene pričakuje okolica)? Kaj me omejuje (morda gre za strah, morda gre za nepremišljeno porabo časa)? Kaj bi lahko spremenil pri sebi, da bi zaživel življenje, kakršnega si želim živeti? Ko v sebi najdemo odgovore na ta zahtevna vprašanja, pa nam preostane še najtežja stvar – zaživeti v skladu z njimi. Najtežja, toda vsekakor vredna truda.«